Predstavnik iniciative Jaša Jenull je na novinarski konferenci dejal, da se je letos število bolnikov brez osebnega zdravnika povečalo za približno 12.000. "Kar pomeni, da približno 33 ljudi na dan izgubi osebnega zdravnika v Sloveniji," je opozoril. V Glasu ljudstva so zato pripravili svoj interventni zakon. Pobudo, da se členi tega zakona vključijo v vladni interventni zakon, pa po Jenullovih besedah podpirata tudi koalicijski stranki SD in Levica.

V SD-ju sicer menijo, da bo Glas ljudstva v določenih točkah nezadovoljen, saj vlada doslej njihovih predlogov še ni upoštevala, je v današnji izjavi dejal vodja poslancev SD-ja Jani Prednik. Dodal je, da so iste točke poudarili tudi v SD-ju, a da še ne ve, ali bodo upoštevane, saj koalicijska usklajevanja še potekajo.

Iniciativa tako v DZ še ne bo vložila svojega zakona, ampak bo počakala na odločitev vlade, ali bodo predloge vključili v svoj interventni zakon. Interventni zakon mora biti zaradi spremembe zavarovanja decembra sprejet v DZ-ju, tako da bodo v iniciativi počakali do januarja. "Mi bomo zelo natančno pregledali zakon in uredbo, in če bomo dobili občutek, da so v zakonu in uredbi stvari, ki se nam zdijo ključne, potem zakona ne bomo vlagali. Če pa bomo videli, da teh stvari ni, imamo do 7. januarja čas, da vložimo naš zakon," je povedal Jenull.

Zakon na dolgi rok ne bo omogočil, da bolniki pridejo do zdravnika

Predstavnik iniciative Dušan Keber je dejal, da vladni zakon "ne zagotavlja, da bi se v zdravstvu kar koli resnega spremenilo". Čeprav prinaša nekatere dobre rešitve, po njegovem mnenju na dolgi rok ne bo omogočil, da bolniki dobijo zdravnika in ne bo omogočil skrajševanja čakalnih dob. "Če bo vladni zakon ostal v taki obliki, bomo seveda vložili naš zakon," je prepričan Keber.

Glavni ukrepi njihovega zakona so dvig glavarinskega količnika, priprava akcijskih načrtov za zmanjševanje čakalnih dob, v katere bodo vključeni tudi vodje oddelkov, vodje javnih zdravstvenih ustanov in direktorji. Menijo, da je treba omogočiti dodatno in tudi popoldansko delo ter preprečiti "dvoživkarstvo" v zdravstvu.

Katarina Rotar iz Slovenske filantropije pa je opozorila, da vladni interventni zakon znižuje bolniško nadomestilo z 90 na 80 odstotkov od četrtega meseca bolezni. "To je ukrep, ki bo najbolj udaril po najmanj premožnih, ker bodo izgubili dodatnih 10 odstotnih točk dohodka," je prepričana. Vlado zato pozivajo, naj nadomestilo ostane enako kot doslej.

V iniciativi menijo, da vlada ukrepa prepočasi, njihov zakon pa da prinaša rešitve, ki bi nekatere stvari spremenile takoj, je povedal Keber. Dodal je, da njihov zakon ne govori o spremembi dopolnilnega zavarovanja, a da je rešitev, ki premijo prenaša v enoten davek, nesprejemljiva.

Jenull je povedal, da je nujno, da se na prvo mesto pri sprejemanju odločitev končno postavi paciente, ne pa dobičkarske in lobistične interese ter interese posameznih zdravstvenih lobijev. Spomnil je na spor med Univerzitetnim kliničnim centrom (UKC) Ljubljana in Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani in dejal, da interese bolnikov zamenjujejo finančni interesi.

Keber pa je na vprašanje o omenjenem sporu dejal, da je nesprejemljiv. "Vsi vemo, da so te preiskave potrebne, da brez teh preiskav pacienti ne pridejo do pravega zdravljenja in do pravih diagnoz," je opozoril. Če bo do prekinitve opravljanja preiskav za UKC Ljubljana prišlo, bo to po njegovih besedah nov primer kršenja človekovih pravic.