Panoga, za katero je značilna masovna proizvodnja poceni oblačil, v zadnjih letih redno dosega rast, kot je mogoče razbrati iz poročil Svetovne trgovinske organizacije (WTO). A ker se stroški proizvodnje povečujejo, breme rasti nosijo ljudje in okolje.

Tekstilna, oblačilna in obutvena industrija zaposlujejo med 60 in 75 milijonov delavcev, kažejo podatki WTO. Večina oblačil, ki jih je mogoče kupiti v slovenskih trgovinah, je proizvedena daleč od naših oči, v azijskih državah z nižjim standardom. Če pogledamo etiketo, na kateri je napisana država izvora, bomo tam najverjetneje našli Kitajsko, Bangladeš, Indijo ali Kambodžo. "Delavci so izjemno mladi, še otroci, delovni čas je praktično neomejen, traja od jutra do večera, plačilo, ki ga prejmejo za svoje delo, pa velikokrat ne zadošča niti za pokritje najnujnejših življenjskih stroškov," razmere, v katerih nastajajo poceni oblačila, opisuje Živa Lopatič iz nevladne organizacije Zadruga Buna.

Izkoriščanje ljudi za proizvodnjo oblačil se sicer začne že pri pridelavi bombaža, dodaja Lopatičeva: "V pridelavo bombaža je vključeno ogromno število otrok, ki so v nekaterih državah glavna delovna sila pri obiranju bombaža. Bombaž gre, ko je obran, v predelavo, v prejo, v tkanje. Pri barvanju začnejo uporabljati zdravju nevarne kemikalije. Blago barvajo v velikih bazenih, v katere gre večina otrok in žensk brez zaščitne opreme."

Slabe delovne razmere vladajo tudi v tovarnah, kjer oblačila šivajo. Ker je v njih izjemno vroče, pravega prezračevanja pa ni, jih imenujejo tudi "potilnice". "Delovni čas je izjemno dolg, ne zagotavljajo jim stolov, šivalni stroji so na tleh, oni torej sedijo na tleh in šivajo. Problematična je tudi osvetljava, ki vpliva na njihove oči. Z leti se te utrudijo in delavci se ne morejo več preživljati s svojim poklicem," dodaja Živa Lopatič.

Kadar delavci zahtevajo izboljšanje pogojev za delo ali povišanje plače, jih odpustijo, jim grozijo, pretepejo. Ko so januarja 2014 kamboški tekstilni delavci zahtevali povišanje minimalne plače na 160 dolarjev, je stavko nasilno prekinila policija. Zaradi trenda, ki narekuje, da zahodne trgovine vsakih 14 dni na police dobijo novo kolekcijo, se dogajajo smrtonosne nesreče. "Znana je zgodba o bangladeški tovarni oblačil Rana Plaza, kjer se je zgradba zrušila na ljudi, saj niso pravočasno popravili razpok v njej. Ni bilo časa za to, saj so morali izdelati oblačila," razlaga Lopatičeva. Zrušitev stavbe je povzročila smrt več kot tisoč ljudi, pri čemer ne gre za edino tovrstno nesrečo.

Posledice za okolje
Svetovna tekstilna industrija terja tudi velik okoljski davek. Znan je primer Aralskega jezera, nekoč četrtega največjega na svetu, ki se zaradi proizvodnje bombaža zadnja desetletja nenehno krči. Območje rek Sir Darja in Amu Darja, ki se izlivata v jezero, namreč pokrivajo polja bombaža, ki za rast potrebuje veliko vode. "Gensko spremenjeni bombaž, ki ga je na svetu največ, zahteva ogromne količine vode. Aralskega jezera zato danes praktično ni več. Tam je puščava, kjer se ne da živeti. Vetrovi, ki prihajajo iznad Aralskega jezera, pa uničujejo zdravje ljudi, ki živijo v bližini," pojasnjuje Živa Lopatič, ki dodaja: "Bombaž je ena tistih rastlin, ki je z vidika uporabe pesticidov, herbicidov in podobnih sredstev, okoljsko zelo obremenjujoča. 25 odstotkov vseh herbicidov, pesticidov, ki jih porabimo na svetu, se namreč zlije nanj."

Pri obdelavi blaga porabijo ogromno kemikalij. Te v prvi vrsti škodijo tamkajšnjim prebivalcem in ekosistemom, a kmalu pridejo tudi do nas. "Že tam predstavljajo nevarnost za ljudi, ki to vodo pijejo ali lovijo ribe. A nato prek vodnega cikla potujejo iz potokov v reke, v morja, v ocene in se razširijo po vsem svetu. Našli so jih celo na polih, v tkivih polarnih živali," razlaga Ines Kavgič iz Greenpeaca Slovenija. Uporabljajo jih za barvanje oblačil, za povečanje odpornosti na vodo in umazanijo. Kot pojasnjuje mag. Viviana Golja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, so v Evropski uniji večinoma že prepovedane: "Težava je, da v EU prihajajo iz držav, kjer nimajo tako stroge zakonodaje. En tak primer spojin, ki so precej problematične, so barvila azo. Ta lahko razpadejo v toksične aromatske amine, ki so kancerogeni."

Zdravju nevarne spojine, kot so ftalati in perfluorirane kemikalije, je v oblačilih znanih blagovnih znamk v okviru kampanje Detox našla okoljevarstvena organizacija Greenpeace. "Ftalate uporabljajo pri oblačilih, na katerih je potisk ali slika. Niso vsi enako toksični, tisti, ki so bolj, so lahko hormonski motilci, rakotvorni, škodijo reprodukciji. Podobno velja tudi za zelo obstojne perfluorirane spojine. Teh je veliko v okolju, našli so jih že v človeški krvi. Škodljive so za jetra, ščitnico, pljuča, ledvice, lahko vplivajo na reprodukcijo in so rakotvorne," pojasnjuje Golja.

Odpadna oblačila v revne države
Največja svetovna uvoznica oblačil je z 38 odstotki Evropska unija. Sledijo ji Združene države Amerike, ki uvozijo petino vseh izdelanih oblačil, vsako leto pa jih 11 milijonov tudi odvržejo med odpadke. Nekateri odvečni kosi oblačil končajo v trgovinah iz druge roke, ko pa jih niti tam ne morejo prodati, jih pošljejo v države v razvoju.

"Ta oblačila gredo v velike zbirne centre, kjer jih stehtajo in zapakirajo v različno težke pakete. Nato jih pošljejo v revnejše države in jih tam prodajajo kar po kilogramih v paketu. En tak primer je Senegal, kamor se letno steče 18 tisoč ton odpadnega tekstila. Tam ga sicer prodajo, a zaradi tega propada senegalska tekstilna industrija," razlaga Živa Lopatič.

Zgovoren je tudi slovenski primer – po besedah svetovalke za odnose z javnostmi ljubljanskega Javnega podjetja Snaga Nine Sankovič, so v letu 2014 v dveh njihovih zbirnih centrih zbrali 43 ton odpadnih oblačil. Še bolj šokantno kot velikanske količine odpadnih oblačil pa je dejstvo, da mnoge znamke oblačila raje uničijo, saj s tem ohranijo visoko ceno.

Andreja Gradišar, Radio Slovenija