Ob tem dodaja, da se lahko ob znakih okužbe ali sumu na okužbo, npr. zaradi tveganega stika, cepljeni na PCR-testiranje naročijo pri izbranem zdravniku.

Kljub povečanju števila cepljenih po uvedbi PCT-pravila se različica delta širi. Med okuženimi so tudi polno cepljeni, tudi med bolniki, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Pri tem pa je opaziti precejšnjo razliko v razmerju cepljeni/necepljeni pri zdravljenju na intenzivni negi in na covidnih oddelkih. V povprečju je v enotah intenzivne terapije delež cepljenih 14 odstotkov, delež necepljenih pa 86 odstotkov, kažejo ponedeljkovi podatki ministrstva za zdravje. Na covidnih oddelkih pa je delež cepljenih 26-odstoten, delež necepljenih na oddelku pa 74-odstoten. To govori v korist temu, kar poudarja stroka: da cepljenje pripomore k lažjemu poteku bolezni, kar pomeni manjšo obremenjenost zdravstva.

Na vprašanje, kako komentira to, da je čedalje več polno cepljenih, ki se okužijo, a številni med njimi tudi ob pojavu simptomov ne gredo na hitro testiranje, saj menijo, da niso bolni oz. so le prehlajeni, saj so cepljeni, ob tem pa jih odvrača tudi plačilo hitrega testa, vodja skupine za cepljenje Bojana Beović za MMC odgovarja, da je z zdravstvenega stališča problem predvsem to, da lahko okužijo druge, če se ne izolirajo. "To je posebej nevarno, če imajo v bližini ljudi, ki hudo zbolijo." Ob tem pa poudarja, da so blage bolezni pri cepljenih pričakovane.

Na vprašanje, ali namerava svetovalna skupina vladi svetovati ponovno uvedbo brezplačnega množičnega testiranja, vodja svetovalne skupine Mateja Logar odgovarja, da "v taki obliki, kot je bila pred dostopnostjo cepljenja, nikakor ne".

Na drugi strani so se v zagati znašli številni, ki so kot dokaz o preboleli okužbi imeli zdravniško potrdilo. Bojana Beović je glede ukinitve veljavnosti zdravniških potrdil dejala, da posvetovalna skupina pri tej odločitvi ni bila udeležena, ob tem pa je dodala, da sicer Evropska komisija prebolelost definira s PCR-testom. Ministrstvo za zdravje razloga za ukinitev ni podalo.

Sorodna novica Stroka vladi predlaga, naj prebolevniki, cepljeni do osem mesecev po okužbi, znova dobijo potrdilo

Zdravniško potrdilo o okužbi črtano iz odlokov

Na nas se je obrnila bralka, ki se je marca okužila na počitnicah v tujini. V času okužbe je NIJZ priznaval izvide laboratorija, kjer so ji potrdili okužbo s PCR-testom. Po 14 dneh v karanteni se je vrnila v Slovenijo. Na podlagi PCR-testa ji je zdravnik napisal zdravniško potrdilo. Ko se je po pol leta želela cepiti z enim odmerkom, da bi tako pridobila polno zaščito, so ji na cepilni točki povedali, da to ni mogoče, ker v sistemu ni njenega pozitivnega PCR-testa. Na NIJZ-ju na naše poizvedovanje, zakaj zdravniško potrdilo ne velja, niso odgovorili, preusmerili so nas na ministrstvo za zdravje, od koder so nas na to isto vprašanje sicer že predtem usmerili prav na NIJZ.

Na vprašanje, zakaj in kdaj so se odločili za ukinitev zdravniškega potrdila, je v drugo ministrstvo za zdravje uspelo le skopo odogovoriti, da "odlok, ki je stopil v veljavo v soboto, 18. 9. 2021, določa, da se prebolevnost dokazuje le z izvidom PCR-testa (in sicer je moralo od pozitivnega testa preteči najmanj 10 dni in ni preteklo več kot 180 dni)". Vendar pa to ne drži, saj to piše v odloku, ki je začel veljati 15. septembra.

Prebolevniki v zagati

Še drugi odlok, ki je povzročil zmedo, je povezan z dolžino prebolevnosti. Naj spomnimo, dokler ni bilo v državi zadostnih količin cepiva, se je lahko prebolevnik (s PCR-testom in do srede septembra tudi z zdravniškim potrdilom) cepil po šestih mesecih od okužbe in do osmega meseca po okužbi. Tak razpon podpira tudi zdravniška stroka.

Septembra je vlada v odloku 4. septembra podaljšala veljavnost prebolevnosti s 6 mesecev na 8 mesecev ("z dokazilom o pozitivnem rezultatu testa PCR, ki je starejši od deset dni, razen če zdravnik presodi drugače, vendar ni starejši od 240 dni) , 14. septembra pa jo je spremenila spet na 6 mesecev ("z dokazilom o pozitivnem rezultatu testa PCR, ki je starejši od deset dni, razen če zdravnik presodi drugače, vendar ni starejši od 180 dni").

Če se je prebolevnik, ki je prebolel okužbo pred več kot šest meseci in manj kot osmimi, cepil ravno v tistih dneh vmes, je naredil vse prav in v skladu s pravili in je veljal za polno zaščitenega, tudi na QR-kodi je bilo to jasno razvidno. A po sprejetju drugega odloka mu potrdilo o polni zaščiti ne velja več, kar je privedlo do zaprtih vrat, saj koda ni več "prijela".

"S strokovnega vidika je še vedno priporočljivo cepljenje prebolevnikov med šestim in osmim mesecem. Tudi v sistemu Zvem, od koder smo do zdaj prebolevnike vabili, smo imeli narejeno tako, da smo začeli prebolevnike vabiti šele po preteku 180 dni, kar pomeni, da niso po svoji krivdi cepljeni šele takrat," je za TV Slovenija glede zapleta s prebolevniki dejala članica svetovalne skupine za covid Simona Repar Bornšek. Vladi predlaga, naj vsem prebolevnikom, ki se cepijo v obdobju osmih mesecev po potrjeni okužbi, znova izda veljavno potrdilo.

V torek je Bojana Beović dejala, da "se ji to (op. podaljšanje in skrajšanje veljavnosti prebolelosti) nikakor ne zdi smiselno in da ne ve, kako je prišlo do tega. Svetovalna skupina za cepljenje je mnenja, da takšna sprememba za nazaj ni smiselna, ker vemo, da je oseba, ki se je znotraj osem mesecev po preboleli okužbi vsaj enkrat cepila, v resnici zaščitena," je dejala in poudarila, da je predlog svetovalne skupine, da se to spremeni.

B. Beović: Preboleli dlje in bolj zaščiteni pred okužbo kot cepljeni

Za zdaj Evropska komisija in tudi večina posameznih držav omejuje definicijo prebolelosti na 180 dni, razlaga Bojana Beović. "Res je, da je preboleli pred hudo ponovno boleznijo zaščiten verjetno precej dlje, lahko pa v tem času že izzveni imunost, ki prepreči širjenje virusa ob blagi bolezni. Vendar sem mnenja, da je meja 180 dni bolj administrativna, kot da bi šlo za možnost upoštevanja omenjenega epidemiološkega razloga," še pojasnjuje.

Med državami, ki so status prebolevnosti podaljšale, sta recimo Hrvaška, kjer status velja devet mesecev, in Italija, kjer status prebolevnosti velja eno leto. Pa sta obe prav tako članici EU-ja.

Kot pojasnjuje Bojana Beović, gre glede dolžine prebolevnosti za uredbo Evropske komisije. "Sama sem že večkrat poskusila to podaljšati (status prebolevnika, ne cepljenega skrajšati, ker tudi to velja dlje), a bi potem morali imeti en sistem za znotraj in enega za čez mejo, s čimer se NIJZ in MZ ne strinjata."

Na drugi strani veljavnost potrdil o cepljenju velja do preklica, to je za zdaj za nedoločen čas.

Na vprašanje, koliko prebolevnikov se je ponovno ponovno okužilo in koliko jih je potrebovalo bolnišnično zdravljenje, Bojana Beović odgovarja, da za Slovenijo podatkov nima. "Je pa prebolelost nekajkrat bolj zaščitna kot cepljenje tako proti okužbi kot proti hudi okužbi, a je tudi tu opaziti razliki med tistimi, ki so bili bolni lani in letos."

Infektolog Janez Tomažič z UKC-ja Ljubljana je v torek v izjavi za javnost dejal, da v UKC Ljubljana drugič oboleli za covidom-19 zdravljenja v bolnišnici doslej še niso potrebovali. Ob tem je še dejal, da cepivo bolje ščiti pred prenosom okužbe novega koronavirusa kot prebolelost, ta pa bolje ščiti pred ponovnim hudim potekom bolezni.