Tradicionalni slovenski zajtrk, eden od osrednjih dogodkov dneva slovenske hrane, ima več pomenov: med drugim širi ozaveščenost o zdravem prehranjevanju s hrano, pridelano pri nas, spodbuja odgovoren odnos do nje in poudarja pomen zajtrkovanja. Na nekaterih šolah so si zajtrk pripravili učenci sami. Na 450 šolah, letos se jim je pridružil tudi Dijaški dom v Trstu, je odmevala tudi pesem Lojzeta Slaka Čebelar.

Prehranjevalne navade se pri posamezniku oblikujejo že zelo zgodaj in pogosto odločilno vplivajo na njegovo zdravje v vsej odrasli dobi. S projektom, kot je tradicionalni slovenski zajtrk, naših najmlajših ne učimo le o pomenu pri nas pridelane hrane, ki je okusnejša in hranljivejša. Učimo jih, da je zajtrk eden ključnih dnevnih obrokov.

"Mladi kuharski mojstri bodo v šolskih kuhinjah na 35 osnovnih šolah pripravljali jedi iz lokalnega okolja. Verjamemo, da bodo tudi zato otroci bolj posegali po zdravih obrokih," je dejala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.

Na pomen ozaveščanja mladih generacij o zdravi prehrani je opozoril tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki je zajtrkoval z otroki v vrtcu Vrhovci. Dodal je, da bi morali domačo hrano bolj spoštovati in jo imeti večkrat na jedilniku.

Lokalna hrana v javnih zavodih
Da ima Slovenija enega boljših sistemov organizirane prehrane v šolah, pa je poudarila ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič. Dodala je podatek, da v šolskem sistemu pripravijo povprečno 200.000 obrokov na dan. Projekt prinaša pozitivne učinke tudi pri večjem naročanju lokalne hrane v javne zavode.

"Ko smo pred 10 leti začeli zgodbo o medenem zajtrku, si nihče ni predstavljal, v kaj bo preraslo do danes. To je bil najboljši projekt, ki smo si ga čebelarji zadali," je povedal predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Dodal je, da so v desetih letih od prvega medenega zajtrka slovenski čebelarji šolam in vrtcem podarili več kot 10 ton medu.

Predsednik Državnega zbora Milan Brglez je poudaril, da takšni projekti ne opozarjajo samo na pomen lokalne pridelave in samooskrbe, temveč tudi na pomen zajtrka kot takšnega.

Po zajtrku še tradicionalno slovensko kosilo
Projekt se letos nadgrajuje s tradicionalnim slovenskim kosilom v okviru projekta Kuhna pa to, v katerem mladi kuharji pravzaprav vse šolsko leto razveseljujejo svoje vrstnike s svojim znanjem kuhanja tradicionalnih slovenskih jedi.

Sodelujoči pri projektu si še želijo, da bi tradicionalni slovenski zajtrk postal tudi del turistične ponudbe. Projekt sicer že prerašča slovenske meje, saj nas posnemajo v Avstriji, na Češkem in Madžarskem.

Kmetijski minister Dejan Židan, ki se je pri tradicionalnem zajtrku pridružil učencem druge soboške osnovne šole, je dodal, da ta projekt ne pomeni več govoriti samo o prehrani, ampak tudi o celoviti promociji Slovenije in slovenske hrane navzven, kar mu potrjuje tudi nedavni obisk v Hongkongu.