Cerar je o dosežkih dveletnega mandata spregovoril po redni seji vlade. Še pred dvema letoma, ko je zdajšnja vlada prevzela vajeti, je bila Slovenija po Cerarjevih besedah v finančni, gospodarski, socialni in politični krizi. Kopičila so se posojila, Slovenija je bila država brez mednarodnega ugleda, je navedel premier. Danes je po njegovem mnenju v državi stabilno tako v politiki in gospodarstvu kot v drugih družbenih podsistemih.

Poudaril je bistveno izboljšanje stanja javnih financ. "Spet smo država, ki gospodarno ravna z državnim premoženjem - ne na škodo, ampak v korist državljanov," je poudaril. Prav tako je izpostavil prihranke v sferi javne uprave in zmanjšanje proračunskega primanjkljaja pod tri odstotke BDP-ja.

Vlada je po njegovih besedah povečala tudi učinkovitost pobiranja davkov, marsikaj storila za preprečevanje sive ekonomije in prvič od osamosvojitve sprejela strategijo upravljanja z državnimi naložbami. Z njo so po Cerarjevem prepričanju zagotovili pregleden in učinkovit nadzor in upravljanje z državnim premoženjem.

Zadovoljen z večanjem zaposlenosti
Cerar je med uspehi spomnil tudi na izboljšanje turističnega poslovanja, pa tudi na odpravo administrativnih ovir, davčno prestrukturiranje ter naložbe in druge spodbude gospodarstvu. Zadovoljen je s povečanjem zaposlenosti, predvsem med mladimi. "Bistveno je upadla brezposelnost, po šestih letih je število brezposelnih prvič pod 100.000," je navedel.

Mladi in čakalne vrste na prednostnem seznamu
Za letošnje in prihodnje leto pa je premier napovedal spremembe na področju zdravstva, kjer pričakuje nekatere ključne zakonodajne spremembe v DZ-ju že oktobra in novembra. Pri tem je kot prednostno nalogo na področju zdravstva izpostavil skrajševanje čakalnih dob.

Načrtujeta se tudi izboljšanje šolskega sistema in povečanje zaposlenosti med mladimi, je dejal in še v mandatu te vlade napovedal sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi ter spopad z izzivi na področju nadaljevanja pokojninske reforme.

Vlada bo tudi v prihodnje veliko pozornosti namenjala policistom, vojakom, civilni zaščiti in drugim, "ki so v času prebežniške krize opravili odlično delo, hkrati pa zagotovili varnost državljanov". Dotaknil se je tudi Sove, za katero ne bo dopustil, je poudaril, da zapade v histerijo anonimk, ki onemogoča normalno delo. Vlada si, tako zagotavlja Cerar, prizadeva vzpostaviti profesionalno obveščevalno agencijo, ki gre že zdaj v pravo smer, deluje, je operativna in tudi mednarodno priznana.

"Storili bomo vse, da v prihodnjih dveh letih bistveno povečamo kakovost življenja. To je bistveni cilj vlade. Toda opozarjam, spremembe, ki jih potrebujemo, da gremo v boljšo družbo, bodo, in naredili jih bomo do konca," je zatrdil premier.

Interpelacijska kolobocija
Cerar je sicer pred predstavitvijo rezultatov vlade imel tudi pogovor na Radiu Slovenija, ki ga je pripravila novinarka Tanja Starič. Dva člana vlade namreč čaka še zagovor v parlamentu. Cerar oba podpira, ni pa zagotovljena podpora zanju znotraj koalicije. Ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc bolje kaže, saj so v vladajočih strankah napovedali podporo, nekoliko manj pa ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču.

V zvezi s tem je napovedal, da bo pozorno spremljal, kako bodo ravnali koalicijski partnerji. Koalicijski sporazum namreč napeljuje k enotnosti pri teh vprašanjih, zato bodo "tukaj morali opraviti še nekaj razgovorov".

Tudi sam Gašperšiča ne podpira brezpogojno, je poudaril. Od njega pričakuje pospešitev postopkov glede gradnje drugega tira železnice Koper-Divača, pri čemer so roki za to že bolj ali manj določeni.

Brez vinjet skozi Markovec
Nekoliko ga je sicer presenetil Gašperšičev predlog o uvedbi brezvinjetnega režima za predor Markovec. O tem sta se pogovarjala pred letom dni ob odprtju predora, je navedel Cerar, zdaj pa je minister nekoliko nepričakovano ta predlog predstavil koaliciji. Cerar se sicer po lastnih besedah zavzema za to, da bi našli do lokalnega prebivalstva prijazno rešitev. A treba bo nameniti veliko pozornosti izvedbi, da ne bo nesistemska in da ne bo privedla do plaza podobnih zahtev drugje po državi.

Za večje davčne spremembe ni soglasja
Vlada je sprejela tudi sveženj sprememb davčne zakonodaje. Cerar zagotavlja, da je to zgolj korak do večjih sprememb, do prave reforme, ki da bo prišla naslednje leto. V tem trenutku za neke radikalne spremembe ni soglasja ne v politiki ne v družbi, je dejal, pa tudi sam ne želi "delati revolucije", temveč postopoma uvajati spremembe tako, da se ohranja ravnovesje. Tokrat so nekaj ponudili gospodarstvu in nekoliko razbremenili srednji sloj, je navedel.

Za fleksibilnost in varnost na trgu dela
Dotaknil se je še predloga o odpuščanju iz nezaupanja, ki je razburil sindikalna združenja. Poudaril je, da je to za zdaj predlog ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in da je vse skupaj še stvar razprave - vlada predloga še ni obravnavala. Je pa predstavil svoje prioritete: država mora zagotoviti tako večjo fleksibilnost na trgu dela kot večjo varnost. "Vedeti pa morate, da je na področju urejanja dela treba narediti neke korake, da zagotovimo, da bodo dobri, boljši delavci nagrajeni in imeli nemoteno zagotovljeno delo. Tisti slabši, ki ne bodo hoteli delati, ki ne bodo produktivni v podjetju - delodajalec bo moral imeti neko možnost, da se takemu delavcu odreče. Hkrati moramo poskrbeti, da bo ta delavec, ki bo moral podjetje zapustiti, lahko imel neke stimulacije in pomoči, da bo hitro našel novo zaposlitev," je naštel.

Za zdaj načrtuje pogovor z ministrico Anjo Kopač Mrak, kjer bo preveril, ali je formulacija morebitnega novega člena zakonodaje dovolj dobro napisana. Če je preveč "ohlapna, prenevarna", jo bodo nadomestili z boljšo, je napovedal.

SDS pogreša reforme, ZL tudi
Medtem ko vlada poudarja dosežke prvih dveh let vladne koalicije, pa so v opoziciji do vlade Mira Cerarja bolj kritični. Tako poslanec SDS-a Vinko Gorenak izpostavlja predvsem odsotnost zdravstvene in pravosodne reforme. Po njegovem mnenju bi vlada morala tudi izvajati postopke privatizacije in pokazati več odgovornosti pri upravljanju državnega premoženja. Prav na podlagi pasivnosti vlade Gorenak predvideva, da se bo v prihodnjih dveh letih vlada bolj kot z državljani ukvarjala z obstankom koalicije. Pozitivnih učinkov vlade ne vidi.

Poslanka ZL-ja Violeta Tomič pogreša predvsem projekte na področju zdravstva, socialnega varstva in razvojnih projektov. Vladi najbolj zameri, da ni odpravila dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in da dopušča životarjenje socialno najšibkejših. Od vlade, za katero si želi, da bi v preostanku mandata izpolnila svoje obljube, pričakuje več socialnih ukrepov in podporo predlogom ZL-ja, zlasti pri brezplačnih kosilih za socialno najšibkejše otroke in pravičnejšo davčno reformo. Kot pozitiven učinek vlade pa poudarja dodatke prejemnikom minimalnih plač.

NSi pogreša spodbude za gospodarstvo; Bratuškova pa domače naložbe
Predsednica NSi-ja Ljudmila Novak v prvih dveh letih vlade najbolj pogreša dejavnosti na področju spodbujanja gospodarstva, zlasti z vidika nižanja stroškov dela in administrativnih postopkov. Novakova ni optimistična glede obstanka vlade do konca mandata, saj so si partnerji po njenem mnenju precej različni. Kot pozitivne dosežke vlade pa poudarja sprejetje zakona o prikritih grobiščih.

Predsednica Zavezništva socialnoliberalnih demokratov Alenka Bratušek meni, da vlada ni naredila potrebnega na področju zdravstva in da ni naredila nič na področju razdolževanja podjetij, tudi upravljanje državnega premoženja je po njenem mnenju slabo. Meni, da bi vlada morala spodbuditi domače naložbe in porabo, na katerih bi morala temeljiti gospodarska rast. Pričakuje, da bo vlada zdržala do konca mandata, a ne pričakuje, da bo naredila kaj dobrega za državo. Tudi v prvih dveh letih mandata po njenem mnenju ni mogoče izpostaviti niti ene resne stvari, razen upravljanja begunskega toka.