Da obstajajo omenjena pravila, naša soseda Hrvaška dobro ve, zato so "takšne izjave ne samo na neki način nekorektne, ker govorijo o nečem, kar se ni zgodilo, ampak so tudi nevarne, ker obljubljajo nekaj, kar se ne sme zgoditi," je še dodal. Miro Cerar je bil gost oddaje Odmevi. Z njim se je pogovarjala Tanja Gobec.

Dober večer, gospod predsednik, dobrodošli v oddaji Odmevi. Seveda bova začela pri begunski krizi. Predsednik republike je pred dnevi dejal, da če Evropska unija v kratkem ne najde skupne politike o begunski krizi, problematiki, lahko sledi celo razpad Unije. Gospod predsednik, kje je skupna politika držav Evropske unije glede te teme?
Evropa je pred zahtevno krizo, izzivom, vendar doslej je še vedno pri vsaki krizi, kljub naporom, ki so bili potrebni, našla skupni jezik. Prepričan se, da ga bomo tudi tokrat skupaj našli. Je pa res, da je potrebna skupna evropska rešitev in za to si bom tudi prizadeval prihodnji teden na Evropskem svetu, kjer bom zanesljivo podprl to, o čemer sem se tudi danes pogovarjal z avstrijskim premierjem Faymannom, ko sva skupaj ugotovila, da je treba podpreti skupno rešitev v tem, da se morajo zagotoviti najprej neki ukrepi, ki jih bomo skušali spodbujati v državah izvora, od koder begunske krize izvirajo. Tu Evropa ima nekaj možnosti, da to stori. Potem seveda moramo na samih mejah Evropske unije vzpostaviti neki vzdržen režim tudi s finančno pomočjo tistim, ki tam imajo neke begunske ali podobne centre in potem je seveda treba tudi pomagati po načelu solidarnosti, medsebojno članica članici Evropske unije. Ta solidarnost je ključna, pa tudi humanitarnost, kot sam vedno poudarjam. Je pa zelo pomembno to, da spoštujemo dosedanja pravila Evropske unije. Tako Slovenija mora spoštovati schengensko mejo, ki jo mi varujemo, in ta pravila moramo nadgraditi. Jaz si bom nadvse prizadeval, skupaj z drugimi verjamem, da najdemo skupno evropsko rešitev.

Ker zdaj se zdi, kot da vsaka država deluje po svoje. Vprašala vas bom za koridor. Hrvaški predsednik se je včeraj nekaj hvalil o dogovorih s Slovenijo, ministrica za notranje zadeve je to odločno zavrnila. Kaj je res? Kakšni dogovori o koridorju ali ne?
Dogovorov ni bilo in jih tudi ne more biti, kajti mi in tudi naša ministrica ne bi nikoli dovolili, kaj takega. Z mejo s Hrvaško imamo režim, ki ga imenujemo schengenski režim, in tu veljajo neka pravila. Ne moremo spuščati čez to mejo ljudi, ki za to ne izpolnjujejo pogojev, pogojev za vstop v Evropsko unijo. In to naša sosednja država Hrvaška dobro ve in zato so takšne izjave ne samo na neki način nekorektne, ker govorijo o nečem, kar se ni zgodilo, ampak so tudi nevarne, ker obljubljajo nekaj, kar se ne sme zgoditi. Slovenija mora uveljaviti schengenski režim in bo storila vse, da ga bo uveljavila, kot to mora vsaka članica Evropske unije.

Torej, če sva konkretna, v času, ko snemava ta pogovor, je že znano, da je nekaj tisoč beguncev prišlo na Hrvaško. Konkretno, kam bodo šli, koliko od tega sprejme Slovenija? Kaj je dogovorjeno s Hrvaško, če kaj?
S Hrvaško smo v stalni komunikaciji na ravni ministrstev, predvsem notranjega ministrstva. Razmere na terenu spremljamo, menim pa, da je tu obveščanje iz Hrvaške nekoliko zastalo, kajti o tem, kaj in kako so ravnali včeraj in bodo danes, nismo bili natančno obveščeni. Zdaj bomo zadevo seveda morali preveriti na terenu in se nato ustrezno odzvati. Vsekakor pa so nekatere izjave na hrvaški strani bile, jaz mislim, na neki način ali prenagljene ali pa tudi nekorektne, kajti niso upoštevali, da imamo schengensko mejo in niso se posvetovali z nami.

Na koliko beguncev smo pripravljeni v naslednjih dneh?
Mi smo pripravljeni seveda tudi na neko večje število beguncev. Če bo do tega navala prišlo. Je pa težko zdaj govoriti o številkah. Pomembno je to, da smo mobilizirali, da tako rečem, vse strukture vlade, od različnih ministrstev, pomagajo pa nam tudi nevladne organizacije, s katerimi smo vzpostavili sodelovanje, zelo pomembna je koordinacija z občinami, ki imajo zelo pomembno vlogo, so zelo tudi pod nekim pritiskom in tu bomo seveda vsakodnevno spremljali zadeve na terenu in se sproti odzivali. Načelno pa je tako. Imamo, kot rečeno, schengensko mejo naproti Hrvaški in imamo seveda zdaj vzpostavljen, od danes naprej nadzor nad mejo, torej začasni nadzor nad mejo z Madžarsko.

Oprostite, to ni zaprtje meje?
Ne.

To je nadzor?
Tako. To velikokrat poudarjam te dni, da ne prišlo do zmotnega razumevanja. To ni zapora meje, to ni zaprta meja. Meja je še vedno prehodna, vendar jo nadziramo zato, da jo obvladujemo. Da vemo, da če bodo prihajali tukaj migranti ali kdor koli, da bomo lahko to nadzirali in urejeno spremljali in izvajali ustrezne ukrepe.

Še nekaj notranjepolitičnih tem. Proračun. Tudi je vezan na to. Vemo, pred časom ste obljubili obrambni ministrici en del odstotka več sredstev. Policija naj bi bila, pripravljena na begunski val, pred časom smo poročali, materialno in tudi sicer oslabljena. Ali sta to prioriteti? Ta dva resorja, prioriteti proračuna, kje je tukaj kultura?
Torej, ena od prioritet ta hip je dejansko ministrstvo za notranje zadeve, kjer gre na eni strani za to, da bo treba zagotoviti neke ustrezne razmere za begunce, migrante, če pridejo k nam začasno, po drugi strani bo pa treba tudi s temi sredstvi dodatno okrepiti delovanje policije in omogočiti pogoje za takšno intenzivno, pa tudi seveda dodatno naporno in odgovorno delo. To je gotovo ena od prioritet ta hip. In tudi tu bomo našli nekatere vire, da to zagotovimo. Ministrstvo za obrambo, tukaj velja neka zmotna informacija, ki se stalno širi. Tukaj ne bomo namenili nič več. V bistvu ostajamo na istem odstotku, kot smo ga namenili za obrambo lansko leto. Torej, namenjamo isti odstotek in šele morda v prihodnjih letih bi za majhen delež odstotka, če bi bile za to razmere, to povišali, tako da tu ne vlagamo bistveno več. Je pa dejstvo, da bodo tudi sistem civilne zaščite, ki deluje v okviru tega ministrstva, in nekateri drugi deli polno udeleženi v ukvarjanju z begunci in tudi tukaj bomo pozorni, da zagotovimo sredstva, če bo to v nekem trenutku potrebno.

Vprašali ste za kulturo. Moram povedati, da primerjalni podatki kažejo, da mi tako za ožje področje kulture kot tudi za področje medijev, ko se to omenja v zvezi s tem ministrstvom, namenjamo več sredstev, kot je evropsko povprečje, in da še posebej letos, kajti ta podatek ne pove dovolj. Gledati moramo seveda tudi našo situacijo, ampak letos namenjamo več sredstev za kulturo, kot smo jih namenili lansko leto v nominalnem znesku. Torej, mislim, da tukaj ob vsem tem problemu s financiranjem vseh pomembnih področij ni težava toliko v tem, da ni sredstev. Seveda bi si jih vsak želel. Sredstev je dovolj. Tukaj mora ministrica najti pot, da ta sredstva ustrezneje razporeja, kot so bila razporejena v preteklosti. Da tudi najde optimizacije in da jih nameni tam, kjer je to res potrebno, v nasprotju s področji, kjer lahko doseže določene spremembe.

Zdaj pa tri kratka vprašanja in kratke odgovore, lepo prosim, gospod predsednik: ali načrtujete rekonstrukcijo vlade ob prvi obletnici vaše vlade?
Ob prvi obletnici ni potrebe po rekonstrukciji. Mislim, da celo dosežki vlade kažejo, da smo dobro zvozili to prvo leto. Kot vidite, so mednarodne ocene, pa tudi domače, v gospodarstvu in še marsikje ugodne, je pa to, kot vedno rad poudarim, začetek. Začetek nekega novega procesa, ki smo ga zdaj končno utirili. Treba je ohraniti politično stabilnost, da bomo lahko to nadaljevali. Treba je še naprej povečevati zaposlenost, ker ravno to me najbolj veseli, da povečujemo zaposlenost. Ker to je tisto, kar si želimo, da bi mladi, kjer se je tudi znatno povečala, glede na prejšnje leto, in ostali, dobili to možnost, da si sami pravzaprav lahko ustvarijo neko spodobno življenje.

Torej ministrska ekipa ostaja enaka?
Ja, tako je.

Drugo je pobuda za koalicijo SDS-SMC. Včeraj še niste imeli odgovora. Torej, koalicija z SDS-om je mogoča?
Mislite na tisto pismo intelektualcev?

Tako je.
Poglejte, zdaj bom pač spregovoril kot predsednik Stranke modernega centra SMC-ja, kajti mi smo seveda zavezani koaliciji, s katero smo sklenili koalicijski sporazum. Je pa stranka SMC venomer odprta za sodelovanje tudi z drugimi strankami, kar smo letos velikokrat dokazali. Sodelovali smo z različnimi strankami tudi iz opozicije, recimo glede ureditve grobišč, glede pravic istospolnih parov, glede drugih problemov in pokazali, da se da tudi na ta način narediti marsikaj dobrega za Slovenijo. Ampak ravno, ker je tu seveda omenjena stranka SDS, ravno pri fiskalnem pravilu in s tem bom odgovoril na vprašanje, kjer je šlo pa za izjemno nacionalno pomembno zadevo, s SDS-om nismo dobili soglasja za to. Stranke iz opozicije, nekatere so se pridružile, da smo dosegli dvotretjinsko večino, SDS pa pri tej zadevi ni sodeloval, ni podprl projekta, pa čeprav je šlo za projekt, ki je bil ustavno obvezen. Ta zakon smo morali sprejeti, ker je bila to ustavna zaveza. Tako da to morda kaže, da seveda do nekega sodelovanja lahko pride samo, če je prava volja in odnos na vseh straneh. Mislim, da SMC izkazuje to voljo, da sodeluje z različnimi strankami, poudarjam pa, da smo seveda del koalicije, ki smo ji zavezani in za zdaj pač tako normalno delujemo, gledamo naprej.

Dobro. In za konec. Danes je prišlo v javnost poročilo o nadzoru na otroški srčni kirurgiji. Že pred časom na nevrološki kliniki. Gospod predsednik, koliko vas skrbijo ta poročila, ki so na neki način žalostna, kažejo nekako tudi na kaos v nekaterih institucijah; kdo bi po vašem moral odgovarjati?
Kdo so odgovorni, se ve. To so direktorji klinik, torej ustanov, ki so jih vodili. Žal je res situacija zelo skrb vzbujajoča, marsikje v zdravstvu, pa ne z vidika dela in požrtvovalnosti zdravnikov in sester. Tukaj je zelo veliko kakovosti, pozitivnega odnosa, truda. Ampak z vidika delovanja sistema, menedžiranja, upravljanja, tu je tako zelo potrebna ta korenita sprememba zdravstva, za katero si zdaj prizadeva naša ministrica. Na tem področju je treba preudarno, kot delamo, korak za korakom zadeve reševati. To, česar se leta in leta ni nihče dobro lotil ali pa si upal rešiti, je zelo naporno, ampak jaz ta napor podpiram. Mislim, da je to ena temeljnih nalog za Slovenijo v prihodnjih letih, tudi še letos in prvi rezultati so pravzaprav že tukaj. Čeprav so na prvi pogled še skromni, ampak ob tem, da uvajamo neke novosti, kot so e-recepti, e-zdravje, ob tem, da smo naredili celovito revizijo sistema, vključno z novo resolucijo, ob tem, da odpiramo urgentne centre in tako naprej, je zelo pomembno to, da se sistem zdaj čisti. Politika za to ni neposredno odgovorna, ampak lahko pomaga, lahko vzpostavlja neke pogoje, in to delamo, da bi se našli novi vodje na teh mestih, ki bodo z boljšimi praksami, kot so bile doslej, vodili te sisteme, od UKC-ja do drugih klinik, in verjamem, da je to tako pomemben projekt, da mu bomo namenili in mu moramo nameniti veliko pozornosti.

Veliko ste govorili o projektih, prav je tako, ampak vprašala sem o zelo žalostnem poročilu nadzora na otroški srčni kirurgiji.
Da, zelo žalostno.

Gospod predsednik, hvala lepa za pogovor.
Hvala vam.