Poročali smo, da je podpredsednik SDS-a Zvonko Černač v prvem odzivu na izid vzporednih volitev, ki so stranko uvrstile na drugo mesto na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah, dejal, da volitve niso bile poštene in da zato njihov izid ni legitimen. Dodal je, da prav tako ne bo legitimna vlada, ki bo oblikovana na tem volilnem izidu.

Zmagovalec volitev in verjetni prihodnji mandatar, predsednik stranke Miro Cerar, pa je v pogovoru z Igorjem E. Bergantom v nocojšnjih Odmevih dejal, da to vsekakor ni politična kultura, ki si je želimo. "Volitve so povsem legitimne, volivci so se jih udeležili in glasovali, vse je potekalo po pravnih postopkih, in tudi sama stranka SDS je vseskozi sodelovala v kampanji in na volitvah. Ta teza o nelegitimnosti je teza ponovnega razdora, nanjo se ne smemo odzvati drugače, kot da rečemo, da je povsem nesprejemljiva, " je poudaril.

Dodal je, da upa, da bo taka retorika kmalu popustila in bodo v SDS-u vseeno razmislili ter na podlagi pooblastila državljanov izvajali svojo dolžnost.

Celoten pogovor si lahko preberete spodaj!

Pred volitvami ste bili pri številnih vprašanjih, tudi gospodarsko-finančnih, zelo neoprijemljivi, kar je bil očitno uspešen predvolilni pristop. A zdaj bo, če vam bo uspelo sestaviti vlado, moralo biti drugače. Kako velik je sploh vaš manevrski prostor, glede na evropske zaveze, ki jih je dala prejšnja vlada oz. prejšnje vlade?
Odgovori bodo bistveno konkretnejši, ko bomo dobili vpogled v stanje - torej javnofinančno in drugačno stanje v vladi. Do takrat je seveda človek bolj zadržan, ni pa res, da smo bili do zdaj preveč abstraktni - mi smo tudi v volilni kampanji govorili konkretno. Je bilo pa v medijih objavljeno marsikaj in je bil to tudi del taktike proti nam. Bi pa rekel takole - priporočila EU-ja zagotovo merijo v pravo smer, mi se zavedamo, da so to cilji, ki jih moramo doseči na neki način, in večinoma so tudi poti začrtane v pravo smer. Je pa res, da lahko znotraj njih najdemo tudi svoje poti, svoj lasten način, in za to si bomo tudi prizadevali, ker je to mogoče. Tako da če vzamemo teh devet področij - od korupcije do javnih financ, od prestrukturiranja podjetij pa do trga dela oziroma socialnih reform - to bodo vse naši izzivi in tega se bomo morali lotevati. Ena izmed prioritet bo zagotovo zagon gospodarstva, o čemer se veliko govori, pa še nikoli ni bilo čisto zares narejeno. Recimo z odpravo administrativnih ovir, kolikor se bo dalo čim prej, z zagotovitvijo plačilne discipline, z omejitvijo sive ekonomije, z učinkovitejšo pravno državo tudi pri insolvenčnih postopkih pri gospodarskih sporih, z informatizacijo, ki bo tudi tujim vlagateljem omogočala več informacij in lažjo pot v Slovenijo.

Ali na teh področjih želite iti korak dlje, kot so šle dozdajšnje vlade?
Zagotovo bomo morali iti korak dlje, kajti poglejte, gospodarska in obrtna zbornica že leta in leta predstavljata zaželene, nujne in koristne ukrepe za Slovenijo, in če človek pogleda ta spisek - in ta spisek je zelo dolg -, vidi, da veliko tega ni bilo uresničenega, da ne govorim o programih strank, in mislim, da je zdaj čas, ko bo treba nekatere izmed teh stvari le uresničiti, sicer naše gospodarstvo ne bo moglo zaživeti.

Vsaka vlada skuša nekako uravnotežiti socialo in spodbujanje gospodarstva - v kakšno smer bi se vi radi pretežno usmerili?
Tudi mi tukaj iščemo ravnotežje, mislim, da so slovenski državljani marsikje v zelo težki situaciji - od tistih, ki so pod pragom revščine, do mladih, ki ne najdejo zaposlitve, starejših, mladih družin, bolnikov, ki čakajo v vrstah -, in tukaj moramo imeti posluh za to. Verjamemo, da je marsikje možno že z neko optimizacijo, torej s prerazporejanjem sredstev in bolj pravično distribucijo, doseči socialne učinke, ki jih do zdaj nismo, se pa zavedamo, da jih brez spodbude na drugi strani, pri gospodarstvu, in brez konsolidacije javnih financ - kar pomeni, da moramo postati dober gospodar - ne bomo mogli doseči.

Skokovito zadolževanje je bila - in je še vedno - velika težava Slovenije. Kako se je nameravate lotiti?
Neke temeljne usmeritve so - po eni strani moramo povečati davčno disciplino, potem je tu proces privatizacije, ki ga bomo peljali naprej, seveda nadzorovano, ampak ta bo prinesel tudi nekaj v proračun.

Torej privatizacijskih postopkov, ki že tečejo, ne boste motili, ne boste posegli vanje?
Ne bomo posegli vanje, če so pripeljani do točke, da bi bilo to pravno ali kako drugače nekorektno, nekredibilno za državo. Bojim se, da smo že na tisti točki, vendar bo treba tudi v to najprej dobiti natančen vpogled. Potem pa je treba v vsakem pogledu nadaljevati privatizacijo tudi sicer, in del teh sredstev bo seveda šel tudi v javnofinančno sfero. Tu pa so še druge stvari, ki smo jih že veliko navajali tudi v kampanji: treba bo uveljaviti fiskalno pravilo, zavzemamo se za kompetenten in neodvisen fiskalni svet, ki bo tudi v bodoče pomagal državi, da bo gospodarila dobro, pa tudi ureditev javnih razpisov in podobno.

Morda še beseda, dve o vaših kandidatih na finančnem in gospodarskem področju. Vi ste tisti, ki vodite igro. Domnevam, da boste želeli imeti tu zelo jasen vpliv - kdo so člani in članice vaše ekipe na tem področju?
O kandidatih za finančne ministre in državne sekretarje še ne bi mogel govoriti, ker je za to še prezgodaj. Imamo seveda že neke kandidate, evidentiramo še druge. Zagotovo pa si bomo pridržali nekatera državotvorna ministrstva - finančno ministrstvo je eno takih, ki bi ga skoraj morali zadržati v svoji domeni, če želimo biti učinkoviti. Je pa to seveda stvar nekih pogajanj, razgovorov s koalicijskimi partnerji. Glede ljudi pa si moramo zdaj seveda vzeti nekaj časa - ne moremo kar čez noč imenovati novih ministrov. Pred nami so pogajanja, mi bomo seveda poiskali tiste najpomembnejše z naše strani, ko bo pravi čas, pa jih bomo tudi predstavili javnosti.

Vidite recimo v vaši ekipi tudi dozdajšnje ministre, ne govorim samo o zadnjih mandatih?
Kar bo prišlo z naše strani, iz naše stranke, bodo verjetno precej novi ljudje v politiki - seveda pa že uveljavljeni v stroki, priznani in nekompromitirani. Kar pa bodo ponujali koalicijski partnerji, bomo morali preučiti in bomo iskali skupni jezik. Mene ne moti, če je nekdo že bil v politiki, če je tukaj delal kaj dobrega, če je profesionalec, ki obvlada svojo stroko in področje tudi politično. Treba pa je seveda oceniti od primera do primera, kdo je za kaj primeren.

Vlade ne morete sestaviti sami, vendar imate obilo možnosti. Katera je vaša prioriteta?
Ta hip prioritete še ni. Mislim, da je pošteno in prav, tudi z vidika Slovenije, da se najprej pogovorimo z vsemi strankami, ki so možne koalicijske partnerice - vso to mavrico moramo nekako preučiti in videti, kje lahko dosežemo kakšne kompromise pri programih, vidimo torej, kje lahko delujemo skupaj v dobro Slovenije, in potem seveda sprejmemo odločitev. Te izjave, ki smo jih slišali, so seveda neke izjave, ki so še nekoliko pod vtisom volilne kampanje, od tukaj naprej pa je treba predvsem iskati skupni jezik. Mislim, da bi bilo narobe ta hip že napovedovati takšno ali drugačno pot. Počakajmo, da se pogajanja začnejo, in bomo potem videli.

Imate tudi možnost sestaviti ustavno večino. Jo boste iskali? In za katere projekte bi jo želeli iskati?
Vsekakor ni naš cilj, da iščemo ustavno večino za vlado, za vsako silo sploh ne. Ustavno večino ima smisel iskati tam, kjer je morda kakšna ustavna sprememba za Slovenijo nujna in koristna. To ni toliko povezano z vlado, tudi moja osebna izkušnja mi govori, da je vedno znova ustavna zgodba nekaj drugega. Mislim, da če bomo morali kje najti ustavno večino, kjer je kaj koristnega mogoče spremeniti - ampak ne govorim o kakšnih radikalnih spremembah temelja naše ustave -, potem lahko to izvedemo, in tega je bilo že kar nekaj na programu v preteklih letih. Če pa te večine ne bo, pa nima smisla izgubljati energije v tej smeri, saj moramo rešiti Slovenijo iz krize, in zato nam je naš ustavni okvir, kot je zdaj določen, dovolj. Spremembe potrebujemo na področju operative, prakse, politike, zakonodaje, pravosodja, uprave.

S tem povezano je tudi vprašanje števila ministrstev - kakšno je vaše stališče pri tem?
Zaenkrat ne vidimo potrebe, da bi število bistveno spreminjali. Lahko pride do kakšne spremembe, da se združita okolje in prostor ali kaj podobnega, vidimo predvsem možnosti v reorganizaciji podsistemov v ministrstvih, ampak o tem bomo seveda razpravljali v prihodnjih dneh oziroma tednih.

Tako imenovana leva koalicija bi po mnenju predstavnikov SDS-a ogrozila ustavne temelje, druga najmočnejša stranka po navedbah podpredsednika Černača ne priznava volitev oziroma jim odreka legitimnost, napoveduje samoomejevanje v delu parlamenta. Kakšen je vaš odziv na to? Včeraj niste bili dovolj konkretni ...
Odziv je, da to vsekakor ni politična kultura, ki si jo želimo. Volitve so povsem legitimne, volivci so se jih udeležili in glasovali, vse je potekalo po pravnih postopkih, in tudi sama stranka SDS je vseskozi sodelovala v kampanji in na volitvah. Ta teza o nelegitimnosti je teza ponovnega razdora, nanjo se ne smemo odzvati drugače, kot da rečemo, da je povsem nesprejemljiva. Moramo peljati svojo pot, vsaj tisti, ki verjamemo v pravno in demokratično državo. Torej, peljati pot v novo vlado, v gradnjo Slovenije, v izhod iz krize, ne pa neka ponovna razdvajanja.

Ampak kako si predstavljate delo v DZ-ju, če največja opozicijska stranka ne bi sodelovala npr. v državnozborskih odborih?
Najprej bom rekel, da upam, da do tega ne bo prišlo. Mislim, da bo v tej stranki vseeno prišlo do nekega razmisleka, upam, da treznega, in da bodo na podlagi pooblastila državljanov izvajali svojo dolžnost. Državljani jim niso dali glasu zato, da bodo zdaj rušili državo, ampak zato, da bodo sodelovali - ali kot opozicija ali kako drugače - pri politiki države. Upam, da bo res ta retorika kmalu popustila in tudi ta odnos do naše države in državljanov.

Predsednik republike Borut Pahor naj bi se z vami srečal v sredo. Danes je v Cavtatu ob robu tako imenovanega procesa Brdo povedal, da bo tudi sam poskušal vplivati na to, da bi parlament vendarle normalno deloval. Kaj vi osebno pričakujete od prvega srečanja s predsednikom države po volitvah?
To bo verjetno neformalen pogovor o tem, kaj nas čaka; verjetno se bova pogovarjala o možnostih sestave koalicije - seveda brez kakršnih koli zavezujočih odločitev. Verjetno mi bo dal kakšen nasvet, ker je dlje v politiki oz. jo pozna, in upam, da bo to nek pogovor, ki bo pokazal, da si oba želiva, da bi vse te razdiralne sile počasi popustile, da ne bi več poslušali o nelegitimnosti volitev, ampak bi se posvetili delu, za katerega so nas volivci pooblastili.

Izrazil je tudi pričakovanje, da bomo novo vlado dobili že septembra. To bi bilo verjetno res zelo dobro, saj mora vlada potem sprejeti proračun že oktobra. Kako ocenjujete realne možnosti, da bi se to zgodilo - in eno in drugo?
Sestava vlade do septembra je možna, vendar to pomeni izredno uspešen proces pogajanj in sestavo koalicije. Upam, da se ne bo zavleklo dlje, če se bo, pa nič hudega - bolj se mi zdi pomembno, da sestavimo res kvalitetno in stabilno vlado, kajti samo to, da bo obstala cel mandat, nas lahko resnično pripelje ven iz krize. Če bo vlada čez pol leta padla, ker smo jo prehitro sestavljali in hiteli, spregledali kakšno pomembno stvar, potem nismo naredili nič.

Torej je proračun druga prioriteta?
To bo seveda zelo pomembno. Če se ugotovi, da bo treba narediti kakšen rebalans, je to prva taka urgentna stvar. Sicer pa proračun tako in tako pride na vrsto. Tu so še druge prioritete, ki jih bo vlada imela, zato bi bilo zagotovo koristno, da je sestavljena čim prej.

Gospod Cerar, hvala za pogovor in lep večer.