Z mini reformo po besedah premierja razbremenjujejo predvsem visokostrokovne in praviloma najproduktivnejše zavezance, ki pomembno prispevajo k družbenemu proizvodu, hkrati pa naj bi reforma prinesla večje zaposlovanje visokokvalificiranih mladih, ki bi sicer odšli v tujino.

Na prvi popočitniški seji državnega zbora je poslanec Franc Trček iz ZL-ja v okviru poslanskih vprašanj premierja Mira Cerarja vprašal o davčni reformi, ki bo spremenila dohodninsko lestvico. Stanje revščine in izključenost v državi sta alarmantna, je opozoril Trček in vprašal, zakaj se bo država z razbremenitvijo odpovedala okoli 50 milijonom evrov. Premier je odvrnil, da ima prestrukturiranje davkov namen pomagati in razbremeniti gospodarstvo, hkrati pa želijo razbremeniti tudi tiste z najnižjimi dohodki. Zasledujemo dva cilja, je dejal. "Da bi izboljšali konkurenčnost, smo storili ta prvi korak, z ukrepi bomo razbremenili gospodarstvo in približno 20 tisoč tistih na dnu dohodninske lestvice," je navedel premier.

Prvič po šestih letih je nezaposlenost padla pod 100 tisoč, je poudaril premier in dodal, da si bo vlada še naprej prizadevala za zmanjševanje revščine. "Povečati je treba obseg dela, možnosti, da državljani zaslužijo," je dejal premier. Zakon sprejemajo po njegovih besedah po nujnem postopku, ker se mudi, saj je treba gospodarstvo razbremeniti čim prej.

Cerar: Slovenija postaja privlačna za naložbe
Predlagana mini davčna reforma bo za gospodarstvo breme, ne pa razbremenitev, je prepričan Jernej Vrtovec iz NSi-ja. "Mladi odhajajo v tujino, v obdobju vaše vlade je v tujino odšlo 16 tisoč mladih," je opozoril in predsednika vlade vprašal, kakšni so ključni ukrepi vlade za zaposlovanje mladih. Gre za zunanje dejavnike, ne pa zasluge vlade, je dodal. "Izboljšali smo bonitetne ocene za Slovenijo in jo naredili zanimivo za tuje investitorje, vrnili smo državi ugled, z deregulacijo poklicev in odpravo administrativnih ovir ter nekaterimi neposrednimi pomočmi gospodarstvu, na primer žičnica na Kaninu," je premier v odgovoru naštel, kaj vse je vlada storila, da je zagotovila stabilno gospodarsko rast in s tem zaposlovanje mladih.

Premier se je še pohvalil, da je vlada do zdaj uredila javne finance, uredila ravnanje z državnimi podjetji, marsikje ustavila rast korupcije in izboljšala bonitetne ocene Slovenije, s čimer jo je naredila privlačnejšo za tuje naložbe.

Pereče čakalne dobe v zdravstvu
Vrtovec je vladi očital, da ni usmerjena k pripravi ključne zakonodaje za dolgoročno stabilnost zdravstva. Čakalne dobe v zdravstvu so se podvojile, zato so državljani po njegovih besedah primorani storitve iskati v zasebnem sektorju. "Zavedamo se problema čakalnih dob, pripravljajo se ključni zakoni, namenili pa smo tudi dodatna sredstva, in sicer 16 milijonov evrov v ta namen, vladi bo uspelo skrajšati čakalne dobe," je zatrdil premier Cerar.

"Do zdaj smo že zagotovili hitrejšo pomoč ljudem prek e-recepta, uvajamo e-napotnico, širimo mrežo referenčnih ambulant, odprli smo 10 urgentnih centrov, gradi se tudi ljubljanska urgenca," je naštel premier in hkrati ključne zakone za ureditev razmer v zdravstvu napovedal oktobra in novembra.

"Obžalujem, da se morajo mnogi zaradi predolgih čakalnih vrst obrniti na zasebne zdravnike ali pa te možnosti zaradi pomanjkanja denarja sploh nimajo, a to je snežna kepa, ki se vali že leta in leta in je ni zelo enostavno ustaviti," je še odvrnil premier in hkrati zatrdil, da se bo izboljšanje pokazalo že prihodnje leto.

Cerar: Gozdovi ne bodo propadli
Na vprašanje Tomaža Lisca iz SDS-a, kaj bo vlada storila, da prepreči uničenje slovenskih gozdov, ki ga povzroča lubadar, je Cerar dejal, da je žled naredil veliko škodo, a posledice pospešeno odpravljajo, saj sanitarna sečnja kontinuirano poteka. "Še posebej se moram zahvaliti lastnikom gozdov, ki po navodilih izvajajo sanacijo v svojih gozdovih," je dejal predsednik vlade. Pravočasen posek in zatiralna dela so ključna, je poudaril. "Nismo kmetu najbolj nenaklonjena vlada," se je premier branil na Lisjakov očitek in dodal, da to dokazuje ravno ustanovitev Državnega gozdarskega podjetja, ki bo poskrbelo, da bodo delo dobili domači ljudje.

Spomnil je še, da je letna zaloga v slovenskih gozdovih enaka kot v Nemčiji ali v Avstriji in le nekoliko manjša od švicarske, ki je največja v evropskem merilu. Znaša približno 300 kubičnih metrov na hektar, prirastek v slovenskih gozdovih je zato kljub visoki lesni zalogi prav tako med najvišjimi v Evropi. Strinjal se je, da je stanje resno, da pa je vlada na tem področju zelo aktivna z oblikami pomoči.

Hitenje s pripravo delitvene ekonomije
Slovenski predsednik vlade je na vprašanje SD-jevega poslanca Matjaža Nemca dejal, da vlada in pristojno ministrstvo hitita s pripravo predlogov, ki bi v okviru krovnega zakona omogočili, da se že prihodnje leto z novimi pravnimi podlagami skozi delitveno ekonomijo širi turistična ponudba in zmožnost prevoza potnikov, s tem pa rast gospodarstva in nove zaposlitve.

Naleteli so na velik izziv glede pravičnosti in sorazmernosti, saj si ne želijo povzročiti motnje v delovanju tistih deležnikov, ki so že prisotni na trgu, je pojasnil Cerar in hkrati poudaril, da pri rešitvah poenostavitve predpisov sledijo priporočilom Evropske komisije (EK).

"Razlikovati je treba med občasno ponudbo storitev, kot je v primeru sodelovalne ekonomije, in poklicnim ukvarjanjem s to dejavnostjo, ki že obstaja," je sklenil Cerar. Ob tem je med ključnimi cilji, ki jih zasleduje vlada, navedel enostavnejše sprejemanje turistov na domu za sobodajalce, ki nepremičnine oddajajo do 60 dni, in milejše zahteve za fizične osebe, ki nepremičnine oddajajo do pet mesecev na leto. Prav tako želijo preprečiti oddajanje na črno in nelojalno konkurenco gospodarstvu.

V torek o interpelaciji Gašperšiča
V torek bo na vrsti interpelacija o delu infrastrukturnega ministra Petra Gašperšiča, v sredo pa bodo poslanke in poslanci odločali o imenovanju Mateje Vraničar Erman na mesto finančne ministrice. Koalicijska podpora obema ministroma je zagotovljena.