Minister naj bi javna sredstva po mnenju stranke TRS, ki deluje v okviru ZL-ja, oškodoval s prerazporeditvijo namenskih sredstev za izdelavo projekta za gradbeno dovoljenje za predor pod Gorjanci in z opustitvijo potrebnih opravil za pridobivanje projektne dokumentacije na podlagi leta 2012 sprejetega državnega prostorskega načrta.

"Za to je predvideno 36 milijonov kohezijskih sredstev, gradbena dovoljenja morajo biti pravnomočna do leta 2018, sicer bodo evropski kontrolorji preusmerili sredstva na druge projekte, ki bodo ta dovoljenja imeli," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril podpredsednik stranke Gorazd Marinček. Opozoril je tudi, da bo tamkajšnji Revoz z januarjem razširil proizvodnjo, s čimer se bo število tovornjakov povečalo za okoli 15 odstotkov, že zdaj pa so na tej cesti veliki zastoji.

Ovadili so tudi direktorico direktorata za prostor na ministrstvu za okolje in prostor Barbaro Radovan, in sicer zaradi oškodovanja javnih sredstev, nevestnega dela v službi, ponareditve uradne listine in obremenjevanja ter uničevanja okolja. Radovanova naj bi s sodelavci pri izdelavi državnega prostorskega načrta za umestitev trase cestne povezave Velenje-avtocesta pri priključku Šentrupert upoštevala napačne podatke.

S pomočjo napačnih podatkov izbrali traso?
Pri vhodnih podatkih naj bi bili upoštevani podatki, ki so Celju zmanjšali število delovnih mest na polovico, rast prometa med Velenjem in avtocesto pa so ocenili na dvakrat večjo kot drugod, na kar so večkrat opozorile civilne iniciative, je poudarila arhitektka in strokovna sodelavka civilne iniciative Braslovče Mateja Kričej. "Napak niso popravili, ker bi se potem predlagana trasa izkazala za neustrezno v primerjavi z varianto F6, torej traso med Velenjem in Arjo vasjo," je pojasnila.

Na predlagani trasi Velenje-Šentrupert naj bi pozidali 114 hektarjev kakovostnih kmetijskih zemljišč, na katerih raste kakovosten hmelj, in uničili goro Oljko. Na predlagani trasi Velenje-Arja vas pa bi izgubili le 13 hektarjev kmetijskih zemljišč, je opozorila Kričejeva. "Porušili bi 120 stavb, posegali v Naturo 2000, ogrožali vidne vire. Ta trasa je okoli 200 milijonov evrov dražja v primerjavi s traso Velenje-Arja vas, ki so jo zavrgli. S ponarejenimi, neresničnimi podatki so delali primerjalne študije," je bil kritičen Marinček.

Kmetijska zemljišča so dobrina
Združenje civilnih iniciativ Spodnje Savinjske doline je na to v odprtem pismu opozorilo tudi premierja Mira Cerarja in poslance, njihov predsednik Boštjan Kragelj pa je ob tem opozoril, da za severni del trase tretje razvojne osi ne ministrstvo ne Dars nočeta slediti načelom trajnostnega umeščanja. V pismu so zahtevali ponovno primerjavo vseh tras.

"Kmetijska zemljišča so ena najbolj zaželenih dobrin v svetu, Slovenija pa je pri tem že tako na evropskem repu. Nadomestnih zemljišč za male kmete na tem območju ni," je sklenil Kragelj.