Kot je dejal Cerar, je Slovenija od oktobra, "ko nas je intenzivno zadela ta migrantska kriza", ravnala solidarno in humanitarno, ves čas pa je bila aktivna. Ta aktivnost pa je dala rezultat, je dejal. Rezultat je pobuda o pomoči Grčiji in dodatnem nadzoru na meji med Makedonijo in Grčijo, ki jo je premier predstavil kot edino, ki se je v praksi začela udejanjati. Ta pobuda je sicer le eden od koristnih ukrepov kot dopolnitev drugim ukrepom pri reševanju begunske krize, je dejal.

Za pobudo je prejel podporo tako evropskih voditeljev, voditeljev Višegrajske skupine in Nizozemske kot predsedujoče EU-ju.

Cerar je zunanjo mejo EU-ja med Grčijo in Turčijo označil kot ključno za zajezitev "iregularnih migracij". Izpostavil je sporazum EU-Turčija, ki se še ne izvaja, čeprav bi se že moral.

Namen je zavarovati schengensko območje. Če se začnejo meje zapirati, kot se že začenjajo, to vodi v hude gospodarske izgube, lahko pa pomeni tudi razkroj schengenskega območja in dezintegracijo EU-ja in do konfliktov na Balkanu, ki se jim moramo izogniti, je še opozoril Cerar.

Evropa je dolžna "v skladu s svojimi vrednotami", da sprejme begunce, ki izpolnjujejo pogoje za to, je dejal Cerar, ki je sicer poudaril, da "moramo misliti na interese in varnost Slovenije". Ob tem Sloveniji ni vseeno, kaj se dogaja v regiji, na t. i. Zahodnem Balkanu ali v Grčiji, je še dejal.

Poziv k strpnosti in razumevanje strahu
Kot je dejal premier, "znamo biti Slovenci sočutni in solidarni, zato je prav, da razumemo, da ta begunski val ne pomeni samo ljudi, ki so iskalci zaposlitve ali celo česa drugega. Med njimi so tudi tisti, ki so resnično v stiski."

"Vsaj enemu manjšemu delu moramo pomagati tudi Slovenci, zato je potrebno, da to solidarnost ohranimo tudi vnaprej," je še dejal Cerar, ki je dodal, da "razume tudi strah ljudi". Ob tem je dodal, da se nekateri strahovi namenoma potencirajo, za kar ni razloga.

Poudaril je, da je šlo čez Slovenijo že pol milijona migrantov, v tem času pa ni bilo "nobenega varnostnega incidenta". "Uspešno smo varovali javni red in mir," je dejal. Zato ni razloga, da bi poslušali tiste, ki v tem trenutku spodbujajo k netoleranci in hujskajo ter pozivajo h ksenofobiji.

Po pozivih k strpnosti "v duhu solidarnosti" pa je Cerar dodal, da bo "varnost zagotovljena tudi v prihodnje". Kot je dejal, "nikakor ne smemo dovoliti, da bi se varnost naših državljanov ogrozila, da bi bilo prizadeto njihovo premoženje ali kaj drugega."

Cerar je večkrat poudaril začasnost nastanitve ljudi, ki bi jih nastanili v centrih, proti katerim potekajo protesti, kot je bil nedavni v Šenčurju. "Kam bomo dali majhne otroke, ki potrebujejo nujno pomoč? Zato pozivam vse državljane in državljanke, da se do tega opredelimo strpno," je dejal premier.

Kot je dejal, bi nekaterim političnim akterjem ustrezalo stanje nereda in kaosa, da bi morda, kot si predstavljajo, lahko prišli na oblast ali pa dosegli nekatere druge učinke. "To ni sredstvo demokratičnega boja, na katerega pristanem. V demokraciji imamo za to volitve, javno demokratično razpravo v DZ-ju, tolerantno razpravo v javnosti s pomočjo medijev. Ne pa hujskaške akcije, žaljive napise, sovražne besede, metanje odrezanih živalskih delov telesa, naperjenih proti verski skupnosti. Na to ne bomo pristali. To ne sme biti Slovenija," je še poudaril premier.

Sodelovanje Slovenije in Hrvaške
Cerar je o vprašanju prihoda prebežnikov govoril po srečanju notranjega ministra Hrvaške Vlaha Orepića in notranje ministrice Slovenije Vesne Györkös Žnidar, ki sta se zavzela za sodelovanje obeh držav pri obvladovanju migracij, izpostavila pa sta pomen nadzora meje med Grčijo in Makedonijo za zajezitev prihodov prebežnikov. Ministrica Györkös Žnidar je na srečanju s hrvaškim kolegom kot enega izmed ukrepov za reševanje begunske krize med drugim omenila stopnjevanje nadzora schengenske meje, pri čemer se vstop v Slovenijo dovoli le tujcem, ki izpolnjujejo formalne in dejanske pogoje za vstop.