smo strokovni javnosti in občinam, je po seji vlade na Brdu pri Kranju povedal premier Miro Cerar.

Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin bo lastnikom med drugim omogočal ustrezno znižanje ali zvišanje vrednosti nepremičnine ob upoštevanju dokazanih posebnih okoliščin, kot so posebej ugodna ali neugodna mikrolokacija, nestandardna kakovost in poškodbe nepremičnine.

Novi zakon naj bi odpravil tudi neskladnost z ustavo. Ustavno sodišče je leta 2013 presodilo, da je sistem množičnega vrednotenja, če se pripisana vrednost uporablja za davčne namene, neskladen z ustavnim načelom zakonitosti, med drugim ker določitev davčne osnove (posplošene tržne vrednosti nepremičnin) ni bila opredeljena v samem zakonu, ampak v podzakonskih aktih, in ker je bila možnost pritožbe zoper to posplošeno tržno vrednost zagotovljena le navidezno.

Cerar: Vlada se je odzvala na zahteve stroke
"Vlada je prisluhnila strokovni javnosti in občinam. Znova smo pretehtali argumente in ugotovili, da je to zakon, ki ga nujno potrebujemo. Odzivamo se na zahteve strokovne javnosti, zakon usklajujemo z odločbo ustavnega sodišča in lastnikom zagotavljamo ustrezno pravno varnost, ki je v obstoječi zakonodaji nimajo," je po seji povedal premier Miro Cerar in poudaril, da potrditev predloga tega zakona ne pomeni, da bo vlada v tem mandatu predlagala tudi zakon o davku na nepremičnine. "Tega zakona v tem mandatu ne bo," je zatrdil.

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je pojasnila, da s predlogom naslavljajo očitke ustavnega sodišča, ki je leta 2013 za neustavnega označil del zakona, ki opredeljuje množično vrednotenje za potrebe obdavčenja, in sicer iz dveh glavnih razlogov. Zakon lastnikom ne nudi ustrezne pravne varnosti oz. možnosti sodelovanja v postopku določanja vrednosti nepremičninam in da vsebine, ki bi morale biti urejene z zakonom, prepušča podzakonskim aktom.

"Za lastnike nepremičnin je pomembno, da bodo imeli možnost ugovarjati pripisani vrednosti nepremičnine in uveljavljati posebne okoliščine, ki jih z modeli vrednotenja ni mogoče zajeti," je še dejala ministrica in poudarila, da se posplošena vrednost nepremičnin uporablja za številne namene in da je davčni le eden izmed njih. Tako se jo med drugim uporablja pri določanju pravic posameznikov iz javnih sredstev, v poslovnem svetu, pri določanju vrednosti hipotek.

Želje po nepremičninski davčni reformi
"Sprejem tako pomembne odločitve še v letu 2017 omogoča uveljavitev posodobljenega sistema množičnega vrednotenja, posledično pa bo mogoče davčno reformo nepremičnin uveljaviti vsaj na začetku novega mandata vlade. Odlog za nadaljnji dve ali tri leta bi pomenil, da bi padli že v obdobje pred drugimi naslednjimi parlamentarnimi volitvami. Gospodarstvo je vseskozi vztrajalo pri zahtevi, da zdajšnja vlada zaustavi in ukine danes popolnoma neustrezen, arbitraren sistem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), na podlagi katerega lokalne skupnosti s svojimi neomejenimi apetiti nesorazmerno obremenjujejo gospodarstvo. Zaradi nepreglednosti današnjega sistema, polnega anomalij in sistemskih tveganj, se praviloma dodatno obremenjuje lastnike zlasti poslovnih nepremičnin, kar za številne poslovne subjekte predstavlja nesprejemljivo dodatno breme," so se na odločitev vlade odzvali v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Zadovoljstvo SOS-a in ZOS-a
V Skupnosti občin Slovenije (SOS) in Združenju občin Slovenije (ZOS) pozdravljajo odločitev vlade, da predlog novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin nadaljuje zakonodajno pot. V SOS-u so presodili, da jim je uspelo doseči spremembe, ki bodo imele za občine pozitivne učinke, zato tudi podpirajo predlog. Kot že večkrat so opozorili, da je bila zaradi nevzdržnega stanja v občinah nujno potrebna posodobitev obstoječega sistema množičnega vrednotenja izpred desetih let.

Na ravni države namreč "ni enotne in celovite evidence prostorskih aktov, iz katere bi bilo mogoče na parcelo natančno ugotoviti podatek o namenski rabi, pravnih režimih, obremenitvah in o komunalni opremljenosti oziroma razvojnih stopnjah zemljišč, poleg tega pa tudi ni vzpostavljene celovite evidence dejanske rabe pozidanih zemljišč".

Tudi v ZOS-u so veseli, da je vlada prisluhnila njihovim pozivom k odgovornemu ravnanju in nadaljevanju postopka sprejemanja predloga zakona. Prepričani so, da nov predlog zakona bistveno izboljšuje zdajšnji sistem množičnega vrednotenja nepremičnin in odpravlja ustavno neskladnost veljavnega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, kar se tiče spoštovanja načela zakonitosti ter možnosti ugovora zoper posplošeno vrednost.

Sprejetje novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin je po njihovem mnenju pomembno tudi z vidika uvedbe novega sistema obdavčitve nepremičnin. "Čeprav ta še ne bo izveden v tem mandatu, je pomembno, da se zanj pripravijo vse potrebne tehnične rešitve, vključno z ustreznimi pravnimi podlagami in ureditvijo evidenc. Problematika zdajšnjega sistema nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je namreč vse bolj pereča in nevzdržna, odlašanje z novim sistemom obdavčitve nepremičnin pa povečuje tveganje, da bodo občine ostale brez velikega dela svojih sredstev," so opozorili.

OZS: Davek ne sme dodatno udariti podjetnikov
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so glede predloga novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin poudarili predvsem, da mora vrednotenje odražati stanje na terenu. Prvi mož zbornice Branko Meh je ob tem opozoril, da morebiten novi davek na nepremičnine ne sme dodatno udariti manjših obrtnikov in podjetnikov.

Izhodišča za spremembo proračunov
Vlada je sicer sprejela tudi izhodišča za pripravo sprememb proračuna 2018 in 2019 ter razrez proračunskih odhodkov in strategijo dolgožive družbe. Premier Miro Cerar je med prioritetnimi področji naštel znanost, zdravstvo, varnost in infrastrukturo. Dodal je, da so vsi resorji dobili dovolj denarja, da izvedejo ključne projekte. Med njimi je omenil znanost in zdravstvo, kjer bo denar šel za nadaljevanje izvajanja sprememb, med drugim za skrajševanje čakalnih vrst.

Drugo je področje varnosti, kjer bo velik del namenjen modernizaciji in razvoju vojske, je dodal. Prav tako bodo dodaten denar namenili policiji. Poleg omenjenih je med prioritetnimi nalogami še infrastruktura, ki je potrebna za razvoj gospodarstva.

Zadovoljni ministri
Tudi nekateri ministri so ob prihodu na Brdo pri Kranju izrazili zadovoljstvo zaradi povečanja proračunskih postavk. Ena izmed njih je bila ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič. Za zdaj pri proračunu na področju znanosti kaže dobro, se bodo pa borili, da to vsoto ne le utrdijo, ampak tudi povečujejo, je dejala.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je medtem poudaril, da so pogajanja s sindikati javnega sektorja še odprta. Po besedah Koprivnikarja zadnji sindikalni predlog za odpravo anomalij pri delovnih mestih do 26. plačnega razreda in za pooblaščene uradne osebe presega 71 milijonov evrov. V lanskem dogovoru pa so za celotni javni sektor predvideli 70 milijonov evrov.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak pa je dejala, da glede na trenutna izhodišča ne bo mogoče doseči sprostitve še drugih varčevalnih ukrepov, zlasti na področju družinske politike. Njen resor je sicer dobil nekoliko več kot v prvotnem razrezu, "kar je bilo absolutno nujno potrebno, saj drugače ne bi mogli zagotavljati niti obstoječih pravic". Hkrati verjame, da bo vlada našla 16 milijonov evrov, ki so potrebni za 7. in 8. razred otroškega dodatka, in da bodo danes to zaprli.

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je pojasnil, da gre predvsem za več evropskega denarja, ki pa ga bo treba še dobiti.

Več denarja za zdravstvo
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je s proračunom zmerno zadovoljna. V prihodnjem letu bo 58 milijonov evrov več za zdravstvene storitve, želi pa si več sredstev za naložbe. V proračunu je namenjenih dodatnih 18 milijonov evrov za skrajševanje čakalnih dob in variabilno nagrajevanje zdravstvenega kadra. Poleg tega je zagotovljenih 40 milijonov evrov za prenos izdatkov, ki niso zdravstvene storitve, iz zdravstvene blagajne na državni proračun.

Eden od ukrepov, s katerim želijo zdravstvu zagotoviti dodatna finančna sredstva, je tudi zakon za odkup neporavnanih terjatev v zdravstveni blagajni. Po njihovih pojasnilih si aktivno prizadevajo urediti ta zakon, neplačani prispevki za zdravstveno zavarovanje pa so 31. maja znašali 123,8 milijona evrov.

Na ministrstvu se ukvarjajo tudi s pripravo predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Čistopis predloga naj bi ministrstvo koalicijskim partnerjem posredovalo pred septembrsko sejo DZ.