V prvi polovici letošnjega leta je bila rast cen 1,7-odstotna.
Državni statistični urad je objavil nekaj pomembnih kazalnikov. Prvi je javnofinančni primanjkljaj oziroma delež primanjkljaja državnega proračuna v bruto domačem proizvodu.

Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvem letošnjem četrtletju 185 milijonov evrov oz. 1,9 odstotka BDP-ja. Nominalno je bil primanjkljaj za 49 odstotkov nižji kot v istem obdobju lani, ko je dosegel 363 milijonov evrov oz. 3,9 odstotka BDP-ja. Javni dolg je bil ob koncu četrtletja pri 81,4 odstotka BDP-ja.
Na znižanje primanjkljaja so po pojasnilih statistikov vplivali predvsem višji prihodki države. Ti so se v primerjavi s prvim četrtletjem lani povečali za 7,4 odstotka, na skoraj 4,29 milijarde evrov. To je najvišja rast prihodkov države po letu 2008, nanjo pa je vplivala predvsem visoka rast davkov in socialnih prispevkov.

Najbolj so se povečali prihodki od dejanskih socialnih prispevkov; glede na prvo četrtletje lani so se povečali za 10,3 odstotka. V skupini davkov je bila rast najvišja pri davkih na dohodke in premoženje ter pri davkih na proizvode. Prvi so se v primerjavi s prvim četrtletjem lani povečali za 7,4 odstotka, drugi pa za 4,3 odstotka.

Po petih četrtletjih nižjih vrednosti pa so bili skupni izdatki države v prvem četrtletju letos v medletni primerjavi višji. V primerjavi z istim lanskim obdobjem so bili s 4,47 milijarde evrov višji za 2,7 odstotka, kar pa je še vedno bistveno manj od rasti prihodkov na drugi strani.

Več tudi za socialna nadomestila
Povečali so se predvsem izdatki za sredstva za zaposlene in socialna nadomestila. Prvi so se glede na isto obdobje lani povečali za 3,2 odstotka, drugi pa za 2,8 % odstotka. Povečali so se tudi izdatki za vmesno porabo, in sicer za 2,3 odstotka.

Javni dolg je konec prvega četrtletja letos dosegel 32,85 milijarde evrov ali 81,4 odstotka BDP-ja, kar je za 1,17 milijarde evrov več kot konec leta 2016. Večina je odpadla na zadolževanje države.

Inflacija 1,7-odstotna
Drugi pomemben statistični kazalnik je inflacija. Slovenija je imela junija na letni ravni 0,9-odstotno inflacijo, medtem ko so cene življenjskih potrebščin v mesečni primerjavi ostale nespremenjene. V prvi polovici letošnjega leta je bila rast cen 1,7-odstotna, v istem obdobju lani pa 1,3-odstotna, je objavil statistični urad.

Junija sta k letni inflaciji največ, po 0,2 odstotne točke, prispevala dražje sadje in obutev. Letno inflacijo pa so enako ublažile nižje cene oblačil in rabljenih avtomobilov.

V prvi polovici leta so se cene najbolj zvišale v skupini rekreacija in kultura ter oblačila in obutev. Znižale pa so se v skupinah komunikacije, zdravstvo ter stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo cen v EU-ju, je bila junija 0,9-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa enoodstotna.