letos napoveduje rast BDP-ja za 3,5 odstotka, kar je ena odstotna točka več kot v zadnji napovedi iz decembra.

S krepitvijo gospodarstva na vseh ravneh in ugodnimi javnofinančnimi gibanji se znova vzpostavljajo makroekonomska ravnovesja, potrebna za nadaljnji razvoj, investicije in družbeno blaginjo. Napovedi makroekonomskih gibanj so zato tokrat bistveno bolj optimistične in uravnotežene, a kljub temu podvržene določenim tveganjem iz domačega in zunanjega okolja, so dodali v Banki Slovenije.

Obseg BDP-ja naj bi se tako po napovedih letos povečal za 3,5 odstotka, prihodnje leto za 3,1 odstotka in v letu 2019 za tri odstotke. Krepijo se tako zasebne kot državne investicije, krepitev domačega povpraševanja pa postaja steber gospodarske rasti. Številni investicijski projekti tako domačih kot tujih investitorjev so pred zagonom, spodbujeni z zmanjšanjem negotovosti v poslovnem okolju, ugodnimi pogoji financiranja, povečanim optimizmom v izvoznem sektorju in krepitvijo zasebne potrošnje.

Rast izvoza tudi v prihodnje
Ob visoki ravni zadržanih dobičkov podjetij in razmeroma visoki stopnji varčevanja prebivalstva bodo potrebe po zunanjem financiranju tako investicij kot potrošnje v primerjavi s predkriznim obdobjem manjše, rast posojil zmernejša, gospodarska rast pa vzdržnejša, še ocenjujejo v Banki Slovenije.

Z izboljševanjem razmer v mednarodnem okolju se nadaljuje krepitev rasti tujega povpraševanja in s tem izvoznega sektorja. Rast izvoza bo tako tudi v prihodnje visoka in naj bi v povprečju obdobja znašala 5,5 odstotka, napoveduje Banka Slovenije.

Sočasno se z okrevanjem gospodarstva izboljšujejo tudi razmere na trgu dela. Ob ugodni skoraj 1,5-odstotni povprečni rasti zaposlenosti v Banki Slovenije pričakujejo do konca leta 2019 tudi postopno znižanje stopnje brezposelnosti na predkrizno raven okrog šestih odstotkov. Zaposlovanje bo hitrejše v izvozno usmerjenih dejavnostih, gradbeništvu in storitvenih dejavnostih. Ob tem bodo postopno zniževanje stopnje brezposelnosti in strukturna neskladja na trgu dela že začeli pritiskati na rast plač.

Postopen dvig inflacije
Inflacija se bo zato začela postopoma zviševati in bo ob koncu leta 2019 presegla dva odstotka. Če bodo letos na inflacijo pomembno vplivali bazni učinki cen energentov in hrane, bo rast cen v prihodnjih dveh letih predvsem pod vplivom domačih dejavnikov. Višja rast cen pa bo vidna predvsem pri storitvah, medtem ko bo rast cen drugih menjalnih dobrin nižja in bolj omejena.

Največja tveganja za napovedano gospodarsko rast tokrat prihajajo iz domačega okolja, in sicer, kot pojasnjujejo v Banki Slovenije, predvsem od morebitno hitrejše rasti bodisi zasebnih bodisi državnih investicij. Še posebej pri državnih investicijah, ko gre za velike investicijske projekte, so lahko učinki na rast precejšnji.