Novela zakona o tujcih ne razdvaja samo javnosti, ampak tudi koalicijo. Ravno zaradi tega, ker skupnega jezika v koaliciji še niso našli, je bila seja pristojnega odbora za notranjo politiko DZ-ja, ki bi morala novelo obravnavati, prestavljena na torek. Pred odborom bo sicer tako prvotni predlog kot dopolnila, ki bi novelo zlasti na predlog predsednika DZ-ja Milana Brgleza omilila. Rešitve, ki bi v čim večji meri odpravile dvome, pa išče tudi ministrstvo.

Cerar je ob obisku Idrije znova poudaril, da je vlada zakon zelo temeljito pripravljala več kot pol leta, do zdaj pa sta ga podprla svet za nacionalno varnost in vladna koalicija. Dodal je, da je namen zakona popolnoma jasen. Tako bi v razmerah, ko zaradi povečanih migracij državljanom in tudi prebežnikom ne bi mogli več zagotoviti varnosti in človekovih pravic, sprejeli ukrepe, ki bi omogočili vrnitev prebežnikov v varne države, iz katerih so prišli. To ne pomeni, da Slovenija več ne sprejema prebežnikov, ki za to izpolnjujejo zakonite pogoje, poudarja Cerar, pač pa gre za skrajni ukrep, ki ga moramo imeti pripravljenega, če bo potrebno.

Protest pred DZ-jem
A premierjeva pojasnila vseh niso prepričala. Pred DZ-jem se je tako zbralo okoli 20 pripadnikov društva Amnesty International (AI), nekaj deset mimoidočih in okoli deset beguncev, ki so s transparenti opozarjali, da Slovenija zapira meje pred ljudmi, ki potrebujejo pomoč. Protestniki so prepričani, da predlog krši mednarodno pravo in slovensko ustavo, država pa se po njihovem mnenju zgolj izgovarja, da ne more poskrbeti za številne prebežnike.

Kot so sporočili iz kolektiva Second Home v Avtonomni tovarni Rog, je po koncu protesta njihov član in uporabnik Samer Arqawi prebral tudi analizo stanja glede beguncev in zahteve, ki so jih naslovili na vlado in DZ. Med drugim so opozorili, da si prosilci za azil želijo, da bi vlada o njih nehala govoriti kot o varnostni grožnji. V kolektivu so opozoril tudi na to, da Slovenija zavrača azil ljudem iz Afganistana, čeprav je visoki komisariat ZN-a za begunce (UNHCR) po njihovih navedbah ugotovil, da Afganistan ni varna država.

Oglasili so se tudi poslanci Združene evropske levice (GUE/NGL) v Evropskem parlamentu, ki pravijo, da je sramotno, da vedno več držav članic EU-ja sprejema zakone, ki prosilcem za azil ovirajo dostop do zaščite. Predsednica Združene evropske levice Gabi Zimmer je zato slovensko vlado pozvala, naj spoštuje mednarodno pravo in obveznosti: "Z zaprtjem meja ne boste rešili težav, s katerimi se srečujejo begunci in migranti. Gre za zapravljanje časa, ki bi ga lahko porabili za iskanje ustrezne rešitve. "

Na predsednika vlade Mira Cerarja in predsednika DZ-ja Milana Brgleza se je s pismom obrnila tudi skupina izobražencev, ki je zapisala, da je sprevračanje domnevnih prihodnjih groženj na begunce sprevrženost brez primere. Zahtevajo "boljšo, pogumnejšo in proaktivno begunsko politiko in z njo utrjevanje demokratičnih in humanih vrednot".

Sicer to ni prvo pismo, ki sta ga zaradi novele zakona o beguncih prejela Cerar in Brglez. Prvemu je pisal generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland, drugemu pa komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks.