"Zelo pomembno je, da se Nato ponovno krepi, tako organizacijsko in finančno kot s svojo vizijo, kako zagotavljati varnost svojim članicam in njihovim državljanom in s tem je kot najmočnejša obrambna zveza na svetu zelo pomemben dejavnik miru in stabilnosti v svetu," je dejal Cerar, ki je tudi poudaril, da so države članice zavezništva izkazale veliko enotnost pri soočanju s temi izzivi, med katerimi je izpostavil kibernetske grožnje, terorizem in množične migracije.

Zatrdil je, da se Slovenija v skladu z varnostnimi zahtevami, ki jih predstavljajo ti varnostni izzivi in grožnje, ustrezno modernizira tudi na področju obrambe. "Naša vlada je zaustavila trend padanja izdatkov za obrambo in zdaj spet narašča obseg sredstev, ki jih namenjamo naši obrambi in Slovenski vojski," je dejal premier.

Pet odstotkov večja obrambna sredstva
Obrambna ministrica Andreja Katič je predstavila konkretne številke. Letos so se obrambni izdatki povečali na 383 milijonov evrov, kar pomeni od 0,96 do 0,97 odstotka BDP-ja. To je za 5,4 odstotka več sredstev kot v obstoječem proračunu. V letu 2017 pa bo z rebalansom predlagano povišanje na 384 milijonov oz. 6,1 odstotka več glede na preteklo leto, je pojasnila Katičeva, ki si želi, da bi čim več sredstev, ki jih bo pridobilo obrambno ministrstvo, porabili za Slovensko vojsko, kibernetsko obrambo, okrepitev obveščevalno-varnostne službe, pri katerih se je z rezi povzročilo največ škode.

Najpomembnejša odločitev vrha je krepitev vojaške navzočnosti na vzhodnih mejah zavezništva, s čimer želi Nato odvrniti vse odločnejšo Rusijo. Nato bo tako prihodnje leto v tri baltske države in Poljsko napotil štiri večnacionalne bataljone z okoli 4.000 vojaki.

Glede slovenskega prispevka je ministrica Katičeva povedala, da potekajo pogovori z Italijo o napotitvi voda Slovenske vojske v bataljon v Latviji, ki mu bo poveljevala Kanada.

Dvojni pristop
Cerar je glede odnosov Nata z Rusijo ponovil, da Slovenija vseskozi zagovarja dvojni pristop, na eni strani je treba zagotavljati varnost, obrambno pripravljenost in možnost odvračanja, na drugi strani pa je treba z Rusijo voditi dialog.

"Slovenija ima tradicionalno dobre stike z Rusijo in čeprav smo odgovorna članica Nata in EU-ja, s katero od Rusije odločno zahtevamo, da ne sme kršiti mednarodnega prava, hkrati vodimo dialog tam, kjer je to smiselno," je dejal premier.