Tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference je za MMC dejal, da bo ponovno sojenje nov korak k normalizaciji razumevanja druge svetovne vojne in vloge Katoliške cerkve v njej. Hkrati pravi, da še ne moremo govoriti o rehabilitaciji, saj gre zgolj za vrnitev zadeve na sodišče prve stopnje.

Da bo novo sojenje končno omogočilo korektno razjasnitev škofove vloge, sicer potrjuje tudi ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Alojz Uran. Četrtkova razsodba vrhovnega sodišča pomeni razbremenitev ljubljanske nadškofije in Cerkve na Slovenskem, navaja nadškof.

"Še enkrat torej izražam zadovoljstvo nad razsodbo vrhovnega sodišča, ki je s tem opozorilo na številne pravne pomanjkljivosti v sojenju škofu Rožmanu, saj je šlo za totalitarno vojaško sodišče, ki je služilo interesom tedanje komunistične oblasti v želji uničiti Cerkev," je dejal Uran. Ob tem si želi, da bi se prenehali tudi krivični napadi na njegovo osebnost, ki smo jim priča vse do danes.

Ministrstvo razsodbe ne komentira
Pravosodni minister Lovro Šturm razsodbe vrhovnega sodišča ni želel komentirati, ker ministrstvo ne komentira posameznih odločitev v sodstvu. Je pa prebral sporočilo ustavnega sodišča, ki navaja, da je v preteklem totalitarnem sistemu prihajalo do političnega podrejanja sodišč in zlorabe sodstva.

Nasprotujoče si navedbe o prisegi okupatorju
Zgodovinarja Tamara Griesser-Pečar in France M. Dolinar pravita, da škof ni prisegel okupatorju, kot se zmotno navaja, in da je bil pravzaprav tudi sam njegova žrtev.

Tamara Griesser-Pečar pravi, da je škof med okupacijo posredoval za vse, za katere se je zavzemal, oz. za tiste, ki so ga sami za to zaprosili. To dokazuje tudi primer Toneta Tomšiča.

Med septembrom 1942 in koncem februarja 1943 so bila evidentirana 1.004 imena tistih, ki so škofa zaprosili za intervencijo, je dejala avtorica odmevne knjige Razdvojeni narod: Slovenija 1941-1945. Po njenih besedah je škof Rožman dvakrat obsodil okupatorja, prvič leta 1941 v pastirskem pismu duhovnikom, naslednjič pa leto zatem.

Glede sporne in nemalokrat očitane domobranske prisege je povedala, da je imel Rožman pred prisego mašo za svoje vernike. Tam je bil, ker je imel občutek, da mora svojim ljudem stati ob strani, ni pa prisegel okupatorju. "To je absolutni absurd," očitke zavrača Griesser - Pečarjeva.

Škof tudi sam žrtev okupatorja?
Zgodovinar Franc M. Dolinar pa pravi, da so se med okupacijo ljudje na škofa Rožmana obračali s prošnjami po pomoči in da je bil škof tedaj kot vrhovna moralna avtoriteta svojevrstna žrtev okupatorja.

Ob tem pojasnjuje, da je Rožman v celoti razbremenjen zločinov, ki so mu bili očitani v obtožnici, res pa je, da bi se lahko pogovarjali o njegovem odnosu do domobranstva. Rožman je namreč "moralno stal ob strani tem fantom", kar bi lahko bilo sporno.