Na Darsu napovedujejo, da jih bodo dokončno odstranili z uvedbo elektronskega cestninjenja po letu 2012. Ker gre za obsežen in drag projekt, najprimernejši način njihove odstranitve še iščejo.

Trenutno je v izdelavi projektna naloga za idejno zasnovo preureditve območij cestninskih postaj. Nato bosta na vrsti priprava projektne dokumentacije in izbor izvajalcev. Preureditev bo zahtevala razmeroma velike gradbene posege, saj na samem vozišču oziroma platoju, kjer trenutno velja omejitev hitrosti, ni naklona, zato bo treba vzpostaviti prečne naklone z odvodnjavanjem. V nasprotnem primeru bi se ob hitrosti 100 km/h ali več lahko pojavil "aquaplaning", izguba stika pnevmatik s cestiščem, na katerem je voda.

Prve cestninske postaje v 70. letih prejšnjega stoletja
Tudi cestninska postaja sama je precej zahteven objekt, saj jo sestavljajo otoki, ki ločijo posamezne steze, kjer se je izvajalo klasično cestninjenje. Gre za betonske objekte z ustreznim temeljenjem. Prve izmed njih so postavili že na začetku 70. let prejšnjega stoletja, ko je začel nastajati slovenski avtocestni križ.

Prav tako naj bi bilo ponekod lahko težavno rušenje nadstrešnic, in sicer z vidika statike, ki ne omogoča sredinske odstranitve samega objekta, navajajo na Darsu.

Poskrbeti bo treba za varnost
Poleg tega na Darsu poudarjajo, da bi, če bi se rušenja cestninskih postaj lotili zdaj, dela opravljali med cestninjenjem tovornih vozil, ki še nimajo vinjet, zagotoviti pa bi morali tudi varen potek prometa osebnih vozil. Pri tem bi ta vozila mimo s polno hitrostjo, zaradi česar bi se tovornjaki, ki se še ustavljajo, težko vključevali nazaj v promet.

Kot še opozarjajo, gre za obsežen in drag projekt, ki bo zagotovo povzročil motnjo v pretočnosti prometa, čeprav ga je mogoče opraviti v eni ali dveh gradbenih sezonah.