S tem se je Regvar odzval na odločitev Častnega razsodišča SZS, ki pa ni moglo "odgovorno in primerno" odločati o tem, ali je socialni delavec CSD Moste - Polje Jani Bras kršil Kodeks etičnih načel v socialnem varstvu, saj se je pritožnik na razsodišu pritožil pet let po dogodkih.

Brez epiloga
Spomnimo: na MMC-ju smo objavili pričevanje očeta (ime in priimek sta znani uredništvu), ki je bil nezadovoljen z delom socialnega delavca, svoj prav pa je poskušal doseči tudi s prijavo Častnemu razsodišču. O tem smo pisali tukaj. Ker sta se informaciji našega sogovornika in socialnega delavca oziroma CSD-ja Moste - Polje izključevali in si nasprotovali, pa častno sodišče SZS-ja ni imelo nobene možnosti, da bi preverilo točnost ene ali druge trditve. Pritožniku je predlagalo razrešitev spora po drugi (sodni) poti.

Pritožbe se rešujejo takoj, na kraju samem
»Pritožbe se rešuje takoj, na kraju samem. Pritožbene poti za CSD so vedno znane: strokovni delavec, direktor zavoda, Svet zavoda CSD, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,« našteva Regvar. Častna razsodišča, pojasnjuje, dajejo vedno t. i. moralne – častne ukrepe. Po omenjenih pritožbenih poteh pa se odpravljajo postopkovne napake.

Pet let po dogodku, brez dokumenta
»Gospod, ki se je pritožil, je k nam prišel pet let po dogodku, brez dokumenta, žal samo z izjavami o tem, kaj je slišal, kaj je videl, kaj so mu rekli. V naš postopek ni vnesel dokazov, zato se je tako tudi končalo,« obžaluje Regvar in poziva uporabnike storitev socialnega varstva, naj se glede postopkov pritožijo čim prej, lahko tudi na zbornico. »Rok za pritožbo je osem dni po zaznani kršitvi. Samo izjemoma, če državljan ni opazil kršitve, pa ta rok šteje od časa, ko je kršitev opazil, vendar mora biti to posebej utemeljeno,« je natančnejši Regvar.

Zapleten in dolgotrajen primer
In zakaj se naš sogovornik ni prej pritožil? »Bal sem se, da bi s pritožbo vplival na objektivno presojo socialnega delavca oziroma da bi si s pritožbo škodoval, ta človek pa je izdelal strokovno mnenje, na podlagi katerega je sodišče otroka dodelilo materi. Sem pa opozoril direktorja CSD-ja, ki je Brasa za nekaj časa umaknil s primera in ga dodelil drugima socialnima delavkama. Ti pa sta po nekem času predlagali, da bi se v moj primer znova vključil Bras. V to sem privolil, ker sem upal in mu dal priložnost, da bi popravil svojo napačno odločitev, a se to žal ni zgodilo,« pojasnjuje svojo plat zgodbe.

Naš sogovornik je namreč zatrjeval, da naj bi Bras od njega terjal plačilo na roke za terapevtsko svetovanje ob ločitvi. Diplomirani defektolog, socialni delavec Jani Bras je to ves čas zanikal, prav tako je direktor CSD-ja Moste Polje Marjan Vončina zavrnil trditve našega sogovornika. Zavrnil je tudi njegovo oceno, da pri superviziji, ki jo prek svojega s. p.-ja opravlja Bras, gre za navzkrižje interesov, glede na dejstvo, da je še vedno polovično zaposlen na CSD Moste Polje. »Izobraževanje in supervizija strokovnega dela niso dejavnosti CSD-ja, zato dopolnilna dejavnost kolega Brasa ni konkurenčna dejavnost in ni v neskladju z njegovo pogodbo o zaposlitvi,« se je glasilo pojasnilo direktorja CSD-ja Moste - Polje.