Cilj vlade je po Pahorjevih besedah v nekaj letih znižati primanjkljaj pod tri odstotke BDP-ja. Prihodnje leto naj bi tako znašal 4,8, leta 2011 pa 3,5 odstotka BDP-ja. Glede na predvidene nizke prihodke v državno blagajno bo treba izdatke razdeliti po razvojnih politikah, razvojnih programih in predlagateljih finančnih načrtov.

Minister za finance France Križanič je dejal, da sta predloga proračunov proračuna prihrankov, kar pomeni, da bodo potrebni nekateri zakonski popravki, s čimer se bo omogočilo stabilno financiranje. Predlog ne predvideva zvišanja socialnih transferjev, bi se pa lahko zgodilo, da bi se izplačila povečala v prihodnje, če bi bila Slovenija uspešna pri dodatnem črpanju evropskih sredstev oziroma ob večjih prilivih v proračun. Več podrobnosti za zdaj ni želel razkriti. Cilj vlade je zagotoviti stabilnost financiranja na podlagi izdatkov iz letošnjega leta.

Nov dohodninski razred za najvišje dohodke
Križanič je še povedal, da bo vlada v kratkem pripravila spremembo dohodninske zakonodaje, s katero bo uvedla dodatni dohodninski razred, pri čemer pa naj bi bil neto učinek zaradi olajšav za tiste z nižjimi prihodki nespremenjen. Za zdaj pa ni predvideno zvišanje davka na dodano vrednost (DDV), brez sprememb ostaja tudi zdajšnja ureditev davka na izplačane plače in davka od dohodka pravnih oseb.

Denar razdeljen na podlagi 16 razvojnih projektov
Proračuna za prihodnje dve leti bosta drugačna, saj bosta prva v zgodovini Slovenije, kjer bo denar razdeljen na podlagi 16 razvojnih projektov in ne več posameznim proračunskim porabnikom. Država naj bi sicer v prihodnjih dveh letih porabila nekaj manj kot 20 milijard evrov. Okoli 2,5 milijarde evrov bo namenjene socialni varnosti in zdravstvu, 1,6 milijarde izobraževanju in kulturi, nekaj manj kot milijarda za nacionalno varnost, obrambo in zunanje zadeve, pol milijarde pa za promet in prometno infrastrukturo.

Prihodnje leto skoraj 5-odstotni primanjkljaj
Vlada je na podlagi makroekonomskih omejitev in fiskalnega pravila določila zgornjo mejo mogočih izdatkov za oba proračuna, ki znaša 8,956 milijarde evrov za posamezno leto. Prihodnje leto se tako načrtuje 4,8 odstotka BDP-ja primanjkljaja, leto pozneje pa 3,5 odstotka.

Država bo izdala novo obveznico
Za financiranje primanjkljaja in za "akcijo na finančnem trgu" bo država namenila okoli 1,5 milijarde evrov, ki naj bi jih pridobila z novo izdajo državne obveznice. Minister Križanič je namreč pojasnil, da so pooblastili banke HSBC Holdings, Royal Bank of Scotland, Societe Generale in UniCredit za organizacijo izdaje nove državne obveznice, denominirane v evrih. Šlo bo za dolgoročno obveznico z ročnostjo od 10 do 15 let.

Jamstvena shema se ni "prijela"
Največja težava v Sloveniji namreč ostaja likvidnost. Premier Pahor je pojasnil, da je jamstvena shema za podjetja učinkovala manj, kot so želeli. V okviru jamstvene sheme je SID banka do zdaj izvedla tri dražbe. Na prvih dveh dražbah je bilo od jamstvenih kvot v višini 210 milijonov evrov odobrenih za 132,7 milijona evrov posojil podjetjem.

Na prvo dražbo se je odzvalo 14 bank z 20 ponudbami, uspešne pa so bile tri ponudbe. Na drugi dražbi pa je bilo bankam ponujenih za 150 milijonov evrov državnih jamstev, za jamstveno kvoto se je potegovalo 13 bank s 23 ponudbami, uspešnih je bilo 10 ponudb. Jamstvena shema naj bi delovala do konca leta 2010 oziroma do porabe zakonsko določene kvote 1,2 milijarde evrov.