Po besedah Roberta Robiča iz iniciative so se povezali tudi s sorodno skupino iz Štajerske in zdaj pregledujejo možnosti za uvedbo zaščitne klavzule, ki nam jo je omogočila pristopna pogodba k EU. "Ne bomo odnehali, dokler se kaj ne zgodi, ali s strani vlade ali s strani EU-ja," je dejal Robič.
S 1. majem se namreč izteče sedemletno prehodno obdobje, v katerem so imele nove članice pravico uveljavljati določene izjeme.
V iniciativi zato poskusijo doseči, da slovenska vlada pripozna težavo, od Bruslja pridobi dovoljenje za podaljšanje tega prehodnega obdobja in v tem času sprejme nabor ukrepov, ki bodo začeli reševati problematiko.
Izjeme sta uveljavljali na primer Malta in Danska, a gre za specifične primere, zato se na precedense na Krasu ne morejo sklicevati.
Dodal je, da je njihova naloga nekako končana, saj Slovenija govori o tej problematiki. "Naš cilj je uravnotežen prostorski razvoj, da se lokalno prebivalstvo ne bo odseljevalo s teh območij," je dejal Robič.
Špekulativni nameni
Pojasnil je, da nakupi Italijanov dvigujejo cene zemljišč v nebo, na teh ravneh pa si jih lokalni prebivalci ne morejo privoščiti, zato se odseljujejo. Ob tem je pristavil, da imajo ljudje povsem legitimno pravico kupovati in prodajati zemljišča, vendar težava ni v tem.
Lokalne nepremičninske agencije so namreč kupovale zemljišča na zalogo, zdaj pa poskušajo z navijanjem cen iz tega čim več iztržiti. Zaslužek tako ostaja zgolj v rokah peščice, medtem ko ima lokalno prebivalstvo od tega bore malo. Novozgrajeni objekti pa so brez kakršnegakoli prostorskega in urbanističnega načrta, poudarjajo v iniciativi.
Prostorska politika že dve desetletji napačna
Da je bil politika prostorskega razvoja na Krasu že 20 let na napačni poti je prepričan še en član iniciative, Miha Pogačar. Poudarja, da se ta politika oblikuje po interesih kapitala. To je ponazoril s primerom, da je v občinskem delovnem telesu za prostorski razvoj član tudi eden izmed najmočnejših nepremičninarjev na Krasu. Ker je po njegovem mnenju tema zelo pereča, bodo 14. marca o tej problematiki imeli tudi sejo skupaj z državnim svetom.
V iniciativi opozarjajo, da je problematika zelo kompleksna in da čarobne paličice za njeno rešitev ni. Eno od možnosti vidijo v ustanovitvi kraškega regijskega parka, za katerega načrti obstajajo že več kot desetletje. "Zanimivo je, da so ga v preteklosti blokirale občine, v katerih je zdaj problematika najbolj pereča," je dejal Robič.
NSi za zaščito slovenskega ozemlja
Svojo podporo so iniciativi izrazili tudi v stranki NSi, v kateri menijo, da bo Kras zato, ker nepremičnine kupujejo premožni Italijani, spet postal zaledje Trsta. Zato je treba zaščititi slovensko kulturo in jezik, saj delež italijanskega prebivalstva na nekaterih območjih dosega že 10 odstotkov.
Pojavljajo pa se tudi zahteve po dvojezični obravnavi. Ker gre za priseljence, ti po mnenju predstavnika stranke Jerneja Vrtovca niso upravičeni do enakih pravic kot avtohtone narodne skupnosti.