Vlada kljub pozivom, naj z odmero davka na nepremičnine počaka vsaj do odločitve ustavnega sodišča, ne namerava odstopiti od začrtanega terminskega načrta.

Faza čiščenja podatkov, ki smo ji priča, je neizogibna, potrebe po zamiku terminskega načrta ni, je na seji odbora DZ-ja za finance in monetarno politiko menil finančni minister Uroš Čufer.

Člani odbora za finance so o problematiki nepremičninskega davka in informativnih izračunov razpravljali na zahtevo poslanske skupine SDS-a, kjer so želeli vladi naložiti, naj zaradi ogorčenja lastnikov nepremičnin in gneče na uradih Geodetske uprave RS (Gurs) takoj prekliče informativne izračune Gursa, predlaga pa tudi razveljavitev zakona o davku na nepremičnine ter pripravo izhodišča za prenovo tega področja.

Zakon iz nuje
"Zakon je nastal iz nuje po zniževanju proračunskega primanjkljaja, ne pa iz nuje po sistemski ureditvi tega vprašanja," je ugotovil Andrej Vizjak (SDS). Če bi vlada nameravala področje urediti sistemsko, potem se zakonodaja ne bi uveljavljala tako na vrat na nos, je dodal.

Tako drugi poslanci opozicije kot tudi več vabljenih gostov je opozarjalo, da vlada z odmero davka na nepremičnine preveč hiti. Pozivali so jo, naj počaka vsaj do končne odločitve ustavnega sodišča, na katerega je vloženih več zahtev za presojo ustavnosti in je februarja pošiljanje odločb o odmeri davka začasno zadržalo. Vendar v glasovanju po koncu več kot triurne razprave ni bil deležen podpore nobeden izmed predlaganih sklepov SDS-a.

Pomemben kamenček v ekonomskem mozaiku
Čufer je zakon o davku na nepremičnine izpostavil kot zelo pomemben kamenček v mozaiku ekonomskih politik, ki bo državi pomagal čim prej priti iz krize in se bo lahko uvrstila na zemljevid uspešnih in prebojnih držav. Uvedba vsakega novega davka je težka, še posebej če temelji na podatkih, ki do tedaj še niso bili uporabljeni, je dejal. Potrebe po spremembah zato ne vidi.

Evidence niso tako zelo neurejene
Medtem ko so govorci navajali vrsto primerov neurejenih podatkov o nepremičninah, ki povzročajo gnečo na uradih Gursa, pa po mnenju državne sekretarke na finančnem ministrstvu Mateje Vraničar evidence niso tako zelo neurejene. Od enega milijona lastnikov se jih je za ureditev podatkov naročilo 30.000, torej tri odstotke, večina zaradi rezidenčnosti stanovanj, je dejala.

Kako se ne smemo norčevati iz državljanov
To je šolski primer, kako se ne smemo norčevati iz državljanov, pa je opozoril Jožef Horvat (NSi). "Večina Slovencev je na nogah, tudi gasilci. Pa čeprav je vlada govorila, da gasilski domovi ne bodo obdavčeni," je dejal in spomnil na besede premierke Alenke Bratušek, da bo povprečna slovenska družina dodatno obremenjena le za tri evre na mesec. A izračuni kažejo, da ni tako, je opozoril.

Kritičen je bil tudi do geodetske uprave, ki je informativne izračune pošiljala tudi že več let mrtvim ljudem. "Pričakoval bi, da boste vlado opozorili, da ta zakon ni izvedljiv," je dejal predstavniku Gursa Alešu Seliškarju. Horvat ocenjuje, da potrebujemo vsaj leto dni za ureditev zadev.

Da vseh podatkov ne bo mogoče urediti do konca marca, je ocenil tudi Darko Fras iz Skupnosti občin Slovenije. Sam si želi, da bo ustavno sodišče dokončno zdržalo izvajanje zakona in oživilo pobiranje prejšnjih dajatev, s katerimi so bile obremenjene nepremičnine.

Desant na kmetijstvo
Naj se z odmero davka počaka, se je strinjal tudi Franc Pukšič (SLS), zakon o davku na nepremičnine pa označil za desant na kmetijstvo, obrt, gospodarstvo in slovensko prebivalstvo. Vlada po njegovem mnenju nima druge možnosti, kot da se temeljito loti priprave modernega zakona ali pa vse skupaj pusti in gremo maja na volitve. "Čas je, da končate desant na to državo," je pozval.

Vraničarjeva je na očitke o visoki davčni obremenitvi odgovorila s podatkom, da so v zakon vgrajeni socialni elementi, ki za različne kategorije zavezancev določajo nižje stopnje. Izračuni kažejo, da za lastnike stanovanjskih hiš velja obremenitev v višini 0,8 odstotka povprečnega letnega dohodka, za lastnike stanovanj pa 0,6 odstotka, je povedala.
Vlada predlaga popravke
Vlada se je medtem odločila predlagati nekatere popravke pri obdavčitvi nepremičnin, in sicer odpravo razlikovanj med rezidenčnimi in nerezidenčnimi stanovanji ter samo za letos spremembe pri vrednotenju nezazidanih zemljišč. Zaradi tega bo pri obdavčitvi stanovanj izpadlo največ 20 milijonov evrov, pri zemljiščih pa od 15 do 18 milijonov evrov in toliko dodatnih prihrankov bo treba poiskati znotraj proračuna, je povedala. Ni pa po njenih besedah predlagano znižanje stopnje davka za mala podjetja, kar je pred dnevi predlagal minister za gospodarstvo Metod Dragonja.

Zaradi davka ne morejo zaposlovati
Branko Meh iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je opozoril, da je obdavčitev prostorov malih podjetnikov z 0,75-odstotno davčno stopnjo škodljiva za malo gospodarstvo. "Jemlje nam konkurenčnost in ne moremo zaposlovati," je dejal in opozoril, da malo gospodarstvo tega davka ne bo preneslo.

Poslovne in industrijske nepremičnine so bile prej obremenjene v povprečju z 0,71 odstotka, zdaj pa bodo z 0,75 odstotka, je odgovorila Vraničarjeva in dodala, da bo veliko podjetij po novem plačevalo manj. A Vizjak je vztrajal, da bodo morda manj obremenjena velika podjetja, medtem ko bodo vsa mala in srednja podjetja plačevala več. "Vi pa pričakujete, da bodo še zaposlovala in nas zvlekla iz krize," je bil kritičen. Naj se upoštevajo pripombe malih podjetij, je predlagal tudi Bojan Starman (DL).