Na javni tribuni so sodelovali nekdanji predsednik Državnega zbora France Cukjati, državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve in nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar, publicist Boštjan M. Turk in evropski poslanec Milan Zver. V polni dvorani ljubljanskega hotela se je v podporo premierju zbralo okoli 1.000 ljudi, govora pa je bilo o aktualni politični krizi in o pravni državi.
Od vidnejših osebnosti so bili navzoči še pravnik Lovro Šturm, obrambni minister Aleš Hojs, vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko, ekonomist Bernard Brščič, poslanka Eva Irgl, minister Zvonko Černač in drugi.

Kot je uvodoma povedal Turk, smo v tem času v Sloveniji priča delovanju agresivne sile, podobne tisti, ki je pred 22 leti želela zadušiti mlado, novonastalo državo. Zato je Zbor za republiko organiziral serijo okroglih miz, ki bodo v prihodnjih tednih stanje reflektirale. Turk je prepričan, da je državljanska dolžnost vsakogar, da se tej agresiji ne da in da se z vsemi demokratičnimi sredstvi in z vso voljo upre in ljudem pove, kaj se v resnici dogaja.
Brezigarjeva: Mimo volitev bi postavljali oblast
Brezigarjeva je kot eno poglavitnih težav ne le zadnjih mesecev, temveč desetletij, izpostavila nedelovanje pravne države. Še posebej jo v zadnjih mesecih imajo na ustih tisti, ki zažigajo radarje, ki z mostov izobešajo lutke s človeškimi obrazi, ki na domovih zastrašujejo ljudi in ki bi na ulici - mimo ustave in volitev - vzpostavljali oblast, je zatrdila. To delovanje pa po njenem prepričanju najbolj koristi tistim nekaj odstotkom "oligarhije", ki v državi "zares vlada" in ki je skozi zadnjih 20 let "nagrabila" ogromno premoženje.

Zakonodajne, pravosodne težave
Svojo oceno o nedelovanju pravne države je podkrepila s številnimi primeri. Zakoni se ali izjemno hitro spreminjajo ter tako prinašajo pravno negotovost za prebivalstvo ali pa so prenormirani; njihov nastanek pa prepogosto ni utemeljen na neurejenem razmerju, ki ga je treba urediti, temveč "ideja, kaj naj bi bilo dobro". "Če bo delovalo, bo, če ne, bomo pa spreminjali; in pisanje zakona postane licitacija in uveljavljanje zamisli lobijev," je bila kritična. Z njo se je strinjal Cukjati, ki je spomnil na primer nemškega sodnika, ki je pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo tri leta in pol živel pri nas ter na koncu podal za slovensko sodstvo neprijetne ugotovitve. Da ima Slovenija 50 odstotkov več sodnikov na prebivalca, pa so postopki vseeno neprimerno daljši, da so sodniki relativno dobro plačni itd. - pa so se sodniki odzvali ne s protiargumenti, temveč s protesti, je našteval.
Poleg nedelovanja pravne države je Brezigarjeva kot veliko težavo izpostavila nespoštovanje avtoritete. "Izvolimo, postavimo vlado, ji damo mandat za reševanje problemov in ko ta resno zagrabi delo, se ji to poskuša onemogočiti," je zatrdila. Dotaknila se je aktualne politične krize - ta je postala vladna takrat, ko so reforme postale dejstvo.

Slabo delovanje pravne države je po oceni Brezigarjeve vidno tudi v KPK-ju. Ko je poročilo KPK-ja prišlo na dan, si je Barbara Brezigar po lastnih besedah vzela nekaj ur časa za analizo, pa ga še ni povsem razumela. Kot pravnica v poročilu ni našla jasnega argumenta pod trditvijo, da Janša ni pojasnil za 210.000 evrov premoženja. "Vsebina poročila me tudi ob objektivni analizi ne prepriča," je izjavila. Po drugi strani pa so nekateri politiki nemudoma po objavi javno dajali hude in obremenjujoče komentarje - Brezigarjeva se je vprašala, koliko so ti politiki do takrat poročilo dejansko prebrali in razumeli.

Brezigar: Mnenje komisije je brezprizivno
Po njenem pravnem mnenju je KPK kršil lasten zakon, ker prizadetim osebam ni poslal osnutka poročila, da bi se o njem izrekli. Težava je po njenem mnenju v tem, da lahko Janša sproži upravni spor zaradi poročila, a ne glede mnenja samega. To je dokončno, kljub številnim navedbam, ocenam, imenom in obtožbam v njem, ki se jih tako ne da izpodbijati, je dejala. Za Brezigarjevo je komisija zakonsko sporno ravnala tudi pri sami sestavi senata. Iz obravnave primera bi se moral izločiti vsakdo, ki bi lahko na poročilo dal že samo vtis pristranosti - tudi če je ne bi bilo. Neprimerna materiji se ji je zdela tudi usposobljenost in izobrazba članov komisije, saj niso vsi pravniki.
Cukjati kritično o ocenjevanju nepremičnin
O poročilu, ki predsednika vlade Janeza Janšo bremeni suma tveganja korupcije in večkratnega kršenja zakonov, je spregovoril tudi France Cukjati. Zatrdil je, da mu je znanec - cenilec nepremičnin - dejal, da bi ob takem ocenjevanju nepremičnin, kot ga je izvedel KPK, že naslednji dan izgubil licenco. "Toliko nerazumljivih, neumnih stvari je v tem poročilu, da se jaz čudim, da ga resni ljudje jemljejo resno. Ne govorim samo o posestvu v Trenti," je nadaljeval. Cukjati je protestiral, da je poročilo "dokončno in brezprizivno".

"Številke v poročilu kar same govorijo. Skupaj so načarane. In to naj bi bila zadnja inštanca, ki odloča, ali naj še imamo premierja ali ne? Jaz se bojim takega sistema. Mene je strah. In če dovolimo, da bi zdaj Janez odstopil, bi legitimiral tako postopek. Jaz bi mu to zameril. To so mu drugi naredili s permanentnim linčem, s permanentno lažjo, s permanentno konstrukcijo afer. Če bi bil danes tukaj, bi mu rekel: Janez, zdrži zaradi nas," je izjavil. Spomnil je na transparent z demonstracij: "Ali bomo tiho in molče dopustili, da nas s sklonjeno glavo peljejo v Barbara rov?"

Zver: Zgodovina bo Janši dala prav
Evropski poslanec Milan Zver je zatrdil, da poročilo KPK-ja sploh ni glavna težava in vzrok trenutne politične krize. Poročilo je bilo le povod, kriza se je začela tisti trenutek, ko je Gregor Virant postavil svoj ultimat, je zatrdil. Zvera trenutno dogajanje spominja na afero Depala vas, situaciji je tudi podrobneje primerjal.
Leta 1993 so se začele "stvari zapletati", ko je Janša prevzel stranko in začel v državi postavljati stvari "na drugačno mesto" in kot prioriteto postavil boj proti korupciji. Hkrati so se v državi dogajali pomembni in občutljivi procesi, kot je npr. dokapitalizacija Ljubljanske banke in prodaja jugoslovanskih dolgov. "In to je bilo malo preveč," je zatrdil Zver. "Napad na Janšo je bil silovit - mediji so začeli ustvarjati podobo Janše kot diktatorja, ki napada civilno družno, politika je s pomočjo tajnih služb kupovala 'dokaze zoper Janšo'," je dejal evropski poslanec.

Zgodila se je afera Depala vas, ki po svetu sploh ne bi bila afera, saj so "naši vojaki ujeli trgovca s tajnimi vojaškimi dokumenti in vsaka čast, ujeli so vohuna, morali bi jih nagraditi", je zatrdil poslanec. Pri nas pa je bilo povsem drugače, še Mladino so zaustavili sredi tiska in dali na naslovnico tepenega agenta, je protestiral. Zgodile so se demonstracije za Janšo in takrat se je pisala usoda - izšel je eden najmočnejših političnih akterjev zadnjih dveh desetletij na Slovenskem.

A ni bilo lahko, saj so sodni mlini tekli dolgo in šele po mnogo letih je "prišla resnica počasi na dan". Zver je tako prepričan, da se Janši podtikajo afera za afero, a zgodovina je še vedno pokazala, da je imel Janša prav, je zatrdil Zver.