Poročilo protikorupcijske komisije (KPK), ki je obremenilo Zorana Jankovića in Janeza Janšo, je močno pretreslo slovensko politično prizorišče. Predsednik KPK-ja Goran Klemenčič je v oddaji Vroči mikrofon Vala 202 odgovarjal na številne očitke in kritike glede poročila kot tudi na odzive, ki se pojavljajo tako v politiki kot širši javnosti.

Klemenčič je dejal, da je Slovenija po ustavi pravna država. Vendar imamo šibko pravno državo in pogosto so v njej dvojna merila in standardi. Če bi bila Slovenija pravna država, kot smo ob osamosvojitvi zapisali v ustavi, do tovrstnega poročila ne bi prišlo. Nadzorne institucije pa bi bile dovolj močne, da bi tovrstne anomalije ustavile že pred leti, saj se nekatere stvari vlečejo že leta, je menil Klemenčič.

Ob tem je opozoril, da danes, če bi takšno poročilo nastalo v državi z razvito politično kulturo, ne bi poslušali o teorijah zarote, temveč bi ljudje na pomembnih funkcijah sprejeli odgovornost in potem skušali s pravnimi sredstvi dokazati, da se KPK moti. Ob tem je Klemenčič opozoril, da je Slovenija, kar se tiče dojemanja korupcije, bliže tranzicijskim državam, saj njegovi kolegi na Zahodu niti ne razumejo dobro, s čim se mora Slovenija ukvarjati.

Odzivi v javnosti
Med odzivi v javnosti je bila Klemenčiču najbolj všeč izjava profesorja Čebulja, ki je dejal, da poročilo seveda ni izraz pravne države, je pa preizkusni kamen pravne države. Pomembno je, kaj se bo zgodilo po njem, je povedal Klemenčič. Dejal je tudi, da je bil presenečen nad načelnim odzivom nekaterih politikov, kar pa bi bil lahko tudi izraz političnega kalkuliranja.

Glede številnih napadov in očitkov na delo protikorupcijske komisije je Klemenčič pojasnil, da se podobne izjave slišijo vedno, ko neka institucija, kot so denimo tožilstvo, sodišče ali Računsko sodišče, poda ugotovitve, ki niso po volji elitam. Če bi takšno sodbo dalo sodišče, bi se ga diskreditiralo.

"Pri nas je tako, da nihče nima zadnje besede. Potem bi govorili, kako se nekdo hodi tožit v Evropo in še če bi na Evropskem sodišču za človekove pravice prišlo do potrditve tovrstne sodbe, sem prepričan, to se je zgodilo v primeru "izbrisanih", da bi vpletali teorije zarote," je dejal.

Kaj so korupcijska tveganja
Veliko kritik leti na ugotovitve KPK-ja, češ da gre pri ravnanjih Jankovića in Janše za korupcijska tveganja, kar naj ne bi imelo bistvenega pomena. Klemenčič je razložil, da je korupcijsko tveganje poseben zakonski termin, ki je zapisan v protikorupcijsko zakonodajo in je bil ovrednoten v številnih mnenjih KPK-ja kot tudi v nekaterih sodnih postopkih.

Ob tem je poudaril, da je vprašljivo, ali lahko javno funkcijo opravljajo nosilci javnih pooblastil, katerih ravnanja in obnašanje, premoženjsko stanje in poslovne povezave izpostavljajo korupcijska tveganja.

Klemenčič je tudi razložil, da je imel vsak izmed zavezancev priložnost tako pisno kot ustno odgovoriti na vsa vprašanja komisije. Zakon pa pri nadzoru premoženjskega stanja ne predpisuje, da bi preiskovanci dobili osnutek poročila v vpogled. Javno pojasnjevanje, kar počneta preiskovanca, pa je nesmiselno, saj javnost tega ne more preveriti, tako kot je imel možnost KPK. Ne nazadnje se njune izjave v javnosti ves čas spreminjajo.

Optimistično v prihodnost
"V Sloveniji že vrsto let vlada sentiment, da se nikomur, sliši se populistično, s kravato in politično izkaznico ali v gospodarstvu ne more nič zgoditi. Ta sentiment ni od včeraj in se ga ni izmislila protikorupcijska komisija ali užaloščeni in razočarani ljudje. To je posledica tega, da je bilo tveganje v dvajsetih letih slovenske tranzicije, da boš odgovarjal za svoje prekrške ali kazniva dejanja in zlorabe javnega dobrega, nično, če si pripadnik gospodarske ali politične elite," je o pesimističnem vzdušju v javnosti povedal Klemenčič in opozoril, da je pomembno, da naprej gledamo z optimizmom.

Predsednik protikorupcijske komisije je tudi poudaril, da je KPK je pridobil bistveno več informacij, kot jih je zapisanih v poročilo, in da je bilo sumov nepravilnosti bistveno več, kot so jih izpostavili, saj so se želeli izogniti manipulacijam.

Slovenija bi po njegovem mnenju morala pri funkcionarjih, ki opravljajo ključne javne funkcije na lokalnem in državnem nivoju, storiti korak naprej - podatki o njihovem premoženju bi morali biti javni. Tako bi ljudje spet bolj zaupali, saj drugače živimo v deželi zarot in meglenih manipulacij.

Politika bi se morala prebuditi
"Želel bi si, da bi se politika prebudila in sprejela paket resne in sorazmerne protikorupcijske zakonodaje, ki pa ne sme iti v slabitev pooblastil nadzornih organov. Vendar si težko predstavljamo, da bi bila ta sestava parlamenta, kjer je 60 odstotkov poslank in poslancev z aplavzom podprla svoja strankarska voditelja, sposobna sprejeti zakonske spremembe, ki bi krepile pristojnosti KPK-ja," je še dejal Klemenčič.

Pogovor s predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije Goranom Klemenčičem lahko poslušate v posnetku ob novici.