V Pogledih Slovenije so tokrat vzeli pod drobnogled poročilo protikorupcijske komisije o premoženjskem stanju strankarskih voditeljev in odzive nanj. "Poročilo temelji na vrsti dokazov, ki smo jih pridobili. Protikorupcijska komisija je pridobila mnogo več podatkov, zapisali pa smo le tisto, kar smo lahko nesporno dokazali. Pozitivna stran je, da drugih pet predsednikov ni bilo spornih," je v uvodu povedal predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Goran Klemenčič in poudaril, da je nemogoče vzeti resno trditve nekoga, ki svoje izjave nekajkrat spremeni, in je hkrati nemogoče preveriti, ali sploh držijo. "Gre za pomanjkanje integritete pri funkcionarjih," je poudaril Klemenčič.

Namestnica predsednika protikorupcijske komisije Liljana Selinšek je povedala, da so se pri preverjanju premoženja predsednikov strank lotili preverjanja na drugačen, obraten način, kot je sicer običajna prijava premoženja, kjer gre za golo navedbo podatkov. Tako Zoran Janković kot Janez Janša pa se pri dokazovanju, od kod jima določena sredstva in lastnina, nista znašla.

Klemenčičev namestnik Rok Praprotnik je med drugim pojasnil, da KPK v primeru ljubljanskega župana Zorana Jankovića, kjer se je vedelo, da je vir sredstev iz poslov, povezanih z Mestno občino Ljubljana, ne more dokazati nesporne povezave, saj pač nimajo teh pooblastil. Vendar glede tega zdaj poteka kriminalistična preiskava.

Treba je pojasniti izvor denarja
"Treba je pojasniti, iz česa si plačal," je glede gotovinskih plačil oziroma plačil neznanega izvora v primeru Janeza Janše povedal Klemenčič in dodal, da je bilo tega veliko. Pri ocenjevanju porabe sredstev oziroma za koliko se je slovenskemu predsedniku vlade povečevalo premoženje, pa je KPK uporabil najnižje mogoče zneske. "Ti zneski bi morali vzdržati sodno presojo," je dodal Klemenčič.

Funkcionarji bi morali biti vzgled
Pravnik Rajko Pirnat je povedal, da je iskanje podpore pri svojih strankarskih kolegih in članih brezpredmetno, ker tako ali tako vsi verjamejo besedam svojih voditeljev. Po njegovih besedah bi morali ljudem razložiti, kaj je bistvo funkcionarske integritete. Tako bi morali biti funkcionarji ljudem za vzgled in pred pristojnim organom, kot je KPK, nesporno dokazati, od kod jim premoženje. "Funkcionar se ne sme znajti v položaju, da se mu na računu znajde 10.000 evrov in ne ve, od kod izvirajo," je dejal Pirnat.

Ljudje na položaju lahko vplivajo na preiskovalne postopke
Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede je pojasnil, da so metode preiskovanja protikorupcijske komisije z obrnjenim dokazovanjem učinkovite zato, ker je pač najtežje skriti premoženje in njegov izvor. Pri možnosti konflikta interesov je dokazno breme na tistem, ki ima določeno premoženje in mora dokazati njegov izvor.

Obrnjeno dokazovanje sicer ne zdrži v kazenskem postopku, kjer je osumljencem treba dokazati določeno kaznivo dejanje. Toda javni funkcionarji bi morali pri protikorupcijski preiskavi, če ne znajo pojasniti izvora svojega premoženja, odstopiti s svoje funkcije. Tudi zato, če bi se zaradi tega znašli v preiskavi organov pregona. Če bi ostali na svoji funkciji, bi vzbujali vtis, da lahko s svojega položaja vplivajo na potek preiskave proti njim.

Politika bi morala sama izločiti tiste, ki krnijo njen ugled
"Če se ne bo nič zgodilo, bo to postal standard, da je to dovoljeno," je glede odzivov Janše in Jankovića, ki zavračata prevzem odgovornosti zaradi poročila KPK-ja, povedal Pirnat in poudaril, da temu močno nasprotuje. Po njegovih besedah politiki nikakor ne smejo ravnati tako, da bi to ostalo brez posledic. "Na tak ali drugačen način je treba priti do nove vlade," je še menil Pirnat.

Največjo odgovornost pa po mnenju sodelujočih v oddaji Pogledi Slovenije nosijo vodstva strank, ki bi morala sankcionirati sporna dejanja njihovih članov, četudi gre za predsednike strank.

Dobovšek je opozoril, da je treba spoštovati mnenja protikorupcijske komisije, ki je najvišji neodvisni organ pri preiskovanju korupcije. Politična odgovornost po njegovih besedah pomeni, da mora politik sam odstopiti. V nasprotnem primeru pa si mora politika sama povrniti ugled, tako da odstrani tiste, ki mečejo na njo slabo luč, da je pač vsa politika skorumpirana. Organi stranke pa so tisti, ki bi morali prvi to storiti.