Kljub temu je usoda zakonika še naprej negotova. Državni svet mu napoveduje veto, opozicijske stranke in civilna iniciativa za družino in pravice otrok odločanje na referendumu, ministrstvo za delo pa je že pripravilo presojo ustavnosti omenjene pobude.

Poslanci so med drugim sprejeli amandma vlade k četrtemu členu zakonika glede registracije zunajzakonske skupnosti. Potem ko je v drugi obravnavi zakonika sprejeto dopolnilo SDS-a na to temo naletelo na nekatere kritike, sta sicer novo dopolnilo pripravili tako opozicija kot vlada.

Svetlik: Nasprotniki niso navedli argumentov
Minister za delo Ivan Svetlik je v razpravi poudaril, da družinski zakonik idealnemu tipu družine, v kateri živi polovica državljank in državljanov in ki jo sestavljajo mož, žena in otroci, ničesar ne odvzema. Zatrdil je, da nasprotniki zakonika niso navedli niti enega argumenta za trditve, da bi zakon razvrednotil tovrstni tip družine. "Druga polovica nima te želje ali sreče, in če jih želimo postaviti v drugi plan, bi šlo za razvrednotenje njihovega življenja," je pojasnil.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo Anja Kopač Mrak je povedala, da je pred poslanci kakovosten in napreden predlog družinskega zakonika, v katerem država celovito ureja celotno družinsko pravo in v interesu otroka krepi moč države v odnosih znotraj družin. Zakonik po njenih besedah ureja tudi pravna razmerja istospolnih partnerstev, z njegovim sprejetjem pa ne ustvarjajo novih istospolnih družin.

Cukjati: Zakonik spreminja ustavno določeno definicijo družine
France Cukjati (SDS) je zatrdil, da družinski zakonik drugače definira družino, kot je bila definirana do zdaj. Opozoril je, da tudi ustava varuje družino, ki je bila v času njenega pisanja opredeljena kot skupnost staršev in otrok. "Zdaj pa tega ni več. Zakonik spreminja pojmovanje, ki je zapisano v ustavi, spreminja ustavno določbo. Menimo, da je to nesprejemljivo," je dejal.

Po njegovih besedah je sporno tudi zakonsko določilo, ki, kot pravi, izenačuje partnersko skupnost dveh istospolnih oseb in zakonsko skupnost. "Dva študenta, ker nimata dovolj denarja, najameta skupno sobo. Po štirih letih bo en umrl in bo drugi rekel, da želi dedovati, saj bo rekel, da sta živela skupaj dalj časa ter imela skupno gospodinjstvo. Kaj je pa bilo v postelji, pa tako in tako ni bistveno, saj takšne skupnosti obstajajo tudi brez spolnosti. Smešno. In taka skupnost je izenačena z zakonsko skupnostjo," je izpostavil.

Dodal je še, da bo SDS naredil vse, da zaščiti naravno družino in tudi otroke.

"Tudi otroci iz istospolnih družin so naravni"
Vito Rožej (Zares) je poudaril, da družinski zakonik ureja tudi odnose v istospolnih družinah in pravice otrok iz takih družin, ki jih je približno 100. "Ti otroci so naravni. Tudi družine so. Če ne, jih ne bi bilo, in prav tako so v Božji milosti," je pojasnil.

Jakob Presečnik (SLS) je prepričan, da je družinski zakonik potreben in dober v večini določil, v enem delu pa je za njihovo stranko nesprejemljiv. Kot pravi, zakonika ne bodo podprli, ker kljub pozivom v njem ostajajo določbe, ki spreminjajo definicijo zakonske zveze in družine ter s tem temeljno posegajo v slovensko družbo, ki je tradicionalno naklonjena družini.

Franc Jurša (DeSUS) je dejal, da ima vsak otrok, ne glede na to, v kakšni družini se znajde, pravico do enake obravnave, kot to velja za otroke iz klasične oz. tradicionalne družine. "Glasovanje o družinskem zakoniku v naši poslanski skupini ne bo enotno, glasovali bomo namreč po svoji vesti in prepričanju," je še dodal.

Sajovic: Zakonik pretirano vznemirja Slovenijo
Borut Sajovic (LDS) je povedal, da družinski zakonik pretirano vznemirja Slovenijo, debate pa so po njegovem ponekod že prešle mejo strpnosti. Poudaril je, da zakon sistemsko ureja področje družinskega prava, bistven poudarek pa naj bi bil na pravicah otrok, ki naj bi bile upoštevane tudi pri spremembi definicije družine ter pri posvojitvah "takih in drugačnih". "Istospolni bodo pod enako strogimi pogoji posvajali otroke. Vedno gre za iskanje primernih staršev za otroka, in ne obratno."

Ob koncu je kljub temu poudaril, da zakon v njihovi stranki nima takšne podpore, kot bi si jo predlagatelji želeli.

"Strokovne argumente preglasila predvsem ideološka nasprotovanja"
Nepovezani poslanec Vili Rezman je poudaril, da določbe zakonika večinoma podpirajo. Prepričani so, da se tradicionalni družini s tem zakonikom ne jemlje prav nič in da ostaja vrednota, kljub temu pa je, kot trdi, prav, da se dopuščajo tudi razlike oz. drugačne vrednote ter razmerja. Napovedal je še, da bodo zakon podprli vsi trije nepovezani poslanci.

"Strokovne argumente preglasila predvsem ideološka nasprotovanja"
Andreja Črnak Meglič (SD) je izpostavila, da se pripombe na zakonik nanašajo predvsem na ideološke teme, kot sta pravica istospolno usmerjenih do posvojitve in definicija družine. Dejala je, da želijo v stranki slediti pogledu, ki priznava spreminjanje vzorcev v družbi, na drugi strani pa se srečujejo s pogledom, ki zavrača vse, kar ne spada v tradicionalno družino. Kot pravi, se pojavlja vedno več enostarševskih družin, družin brez otrok in tudi istospolnih družin.

Zakonik naj bi uredil predvsem status zadnjih, med razpravo o njem pa naj bi strokovne argumente preglasila predvsem ideološka nasprotovanja. "Mar ne dopuščamo tega, da pravzaprav s temi ukrepi, ko te otroke iz istospolnih družin ne želimo izenačiti z drugimi otroki, ustvarjamo pankrte 21. stoletja," je še dejala.

Njen strankarski kolega Luka Juri je dodal, da je vedno v družbi nekdo, ki se napredka boji in se sklicuje na zakone narave, da bi napredek preprečil. Prepričan je, da z zakonikom ne bodo ustvarili nobenega geja ali lezbijke, temveč bodo le podelili pravice njihovim otrokom.

Viler: V veljavo dajemo "koruzništvo"
"Namesto da bi država težila k urejenemu načinu družine in družinskih razmerij, dajemo v veljavo tako imenovano "koruzništvo" in tako se večina podreja interesom manjšine. Navsezadnje zakon dovoljuje več registriranih zunajzakonskih skupnosti oziroma poleg veljavne zakonske zveze še zunajzakonsko zvezo. Torej s sprejemanjem take zakonodaje uvajamo poligamijo, čeprav je vedno znova in vsekakor poudarjajo le pravice iz zaščite otrok. V poslanski skupini SNS-a menimo, da s sprejemanjem takih členov in zakonov ne zagotavlja celovitega varstva ter zaščite otrok," pa je v imenu SNS-a poudarila Sara Viler.

Prvotni predlog družinskega zakonika ni imel dovolj podpore med poslanci, predvsem zaradi izenačevanja istospolne skupnosti z zakonsko zvezo moškega in ženske. Zato je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predlagalo kompromisni predlog, po katerem istospolni par ne more skleniti zakonske, temveč partnersko skupnost. Skupaj ne moreta posvojiti otroka, lahko pa eden posvoji biološkega otroka drugega.

DZ se je seznanil z Golobičevim odstopom
Poslanci so se na seji seznanili tudi z odstopom ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča. Golobič se je v obrazložitvi odstopa zahvalil poslancem za podporo, za posluh za potrebe resorja, na katerem je deloval in za "kritične pripombe". Meni, da je bilo v njegovem mandatu opravljenega veliko dela, čeprav bodo, kot pravi, mnenja o tem ostala deljena.