DZ se je sestal na 41 rednih in 38 izrednih sejah (v prejšnjem mandatu je bilo 10 sej več), a je, kot kaže, pred njim še delovno poletje. Ena izredna seja se načrtuje za prihodnji teden, še ena, na kateri naj bi govorili o pokrajinski zakonodaji, pa bo verjetno konec avgusta.

Pri številu sprejetih zakonov po Cukjatijevih besedah ni bistvene razlike od prejšnjega mandata; v prejšnjem mandatu je bilo sprejetih 436 zakonov, v tem pa 468 zakonov. Tudi pri številu obstrukcij naj bistvene razlike ne bi bilo (v prejšnjem mandatu 111, v tem 92). Je pa bilo skoraj pol manj prekinitev sej (v tem mandatu 196, v prejšnjem 321).

Odnos med DZ-jem in vlado doslednejši kot v prejšnjem mandatu
Cukjati ocenjuje, da je odnos med parlamentom in vlado v tem mandatu potekal "korektno, morda nekoliko bolj dosledno in kvalitetneje kot v prejšnjem mandatu". Pri tem je navedel, da je bilo nujnih postopkov obravnave zakonov med vsemi zakonodajnimi postopki 23 odstotkov, v prejšnjem mandatu pa 43 odstotkov.

Vlada je po njegovih besedah v tem mandatu vložila desetkrat manj dopolnil k predlogom zakonov, kar pomeni, da je "bolj premišljeno podajala zakonske predloge". Ob koncu mandata naj bi ostalo neodgovorjenih še 3,3 odstotka poslanskih vprašanj (v predhodnem mandatu 6,4 odstotka).

Pečat pustili tudi notranji spori
Cukjati ugotavlja, da so svoj pečat delovanju parlamenta v iztekajočem se sklicu parlamenta dali tudi notranji spori, ki so bili medijsko močno odmevni. Kot ugotavlja, je "bilo bolj živahno kot v prejšnjem mandatu". Poleg tega je prvi mož DZ-ja zatrdil, da je opozicija zelo aktivna, očitkov, da niso usklajeni, pa ni mogel potrditi. "Menim, da smo eden normalnih parlamentov, ki se sooča s takimi stvarmi, ki včasih dvigajo adrenalin, poživijo zadevo, niso pa nič tragičnega."

Hkrati Cukjati obžaluje, da se včasih zaradi zadev, ki so medijsko izpostavljene, pozablja na zelo kakovostno delo vseh v parlamentu in na nekatere dobre stvari. Med njimi so po njegovih navedbah, denimo, evropska srečanja, ki jih je parlament organiziral med predsedovanjem Uniji.

"Izredne seje "piar" koalicije"
O delu DZ-ja je mnenje podala tudi poslanka Zaresa Majda Širca, ki je dejala, da je bil pretekli mandat slab, opozorila pa je tudi na degradacijo zakonodajno-pravne službe.

Kot meni poslanka, je bilo v zadnjih štirih letih preveč izrednih sej, te pa so dajale občutek, da živimo v izrednih in kriznih razmerah. Ob tem je še posredovala statistiko - ob 41 rednih sejah je bilo tudi 39 izrednih. Opozorila je, da jih je opozicija zahtevala morda tri ali štiri, ko se je obravnavalo inflacijo, plinske terminale in socialne transferje. Ostale izredne seje je označila za "piar" ali pa onemogočanje dejavnosti opozicije.

Kritična še do omejevanja nekaterih ključnih diskusij
Širca je bila kritična tudi do omejevanja nekaterih ključnih diskusij, denimo v primerih Lizbonske pogodbe ali zaupnice premierju Janezu Janši.

Cukjatijevo delo je Širca označila kot nezadostno in povedala: "Bil je pač vojak svoje stranke, svoje koalicije in ob tem je mižal pred vsemi ostalimi."

DZ čakata še dve izredni seji
Kot je že omenjeno, pa zdajšnji sklic parlamenta do jeseni čaka še nekaj dela. V sredo bo tako Cukjati na kolegiju predsednika DZ-ja predlagal, da bi na izredno sejo naslednji teden uvrstili dve zahtevi: obravnavo dveh zakonskih predlogov s socialnega področja (zahteva skupine poslancev s prvopodpisano Barbaro Žgajner Tavš, Lipa) in obravnavo problematike koncentracije kapitala v Sloveniji (zahteva skupine poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom, SDS). Poslanci naj bi na tej seji dokončno odločili tudi o noveli zakona o odvetništvu.