Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec, pravna norma glede kazenske odgovornosti mladoletnikov ni bila dovolj jasna, saj je dozdajšnji zakonik uvajal koncept dveh kazenskih zakonikov, enega za polnoletne in enega za mladoletne. Slednji nato ni bil pripravljen.

Opozicija: Spremembe nepotrebne
Opozicija sicer meni, da zakonika ni bilo treba popravljati, saj je vrhovno sodišče v ponedeljek sprejelo načelno pravno mnenje, po katerem zakonik velja tudi za mladoletne storilce kaznivih dejanj.

Nadaljevanje aprilske redne seje je tako potekalo v znamenju proceduralnih zapletov. Poslanska skupina SDS-a je namreč k noveli kazenskega zakonika vložila dve dopolnili. S prvim je predlagala črtanje tretjega, edinega vsebinskega člena, z drugim pa spremembo besedila tega člena. Vendar pa je podpredsednik državnega zbora Miran Potrč ob začetku razprave o dopolnilih ocenil, da o prvem dopolnilu ni mogoče razpravljati, saj bi z njegovim sprejetjem izničili samo novelo.

Dopolnilo vendarle na glasovanje
Poslanske in poslanci so nato razpravljali o drugem dopolnilu, a je poslanska skupina SDS med razpravo vložila spremembo dopolnila, s katero je znova predlagala, da se 3. člen novele črta. Zatem je predsednik državnega zbora Pavel Gantar predlagal polurni odmor, med katerim se je neformalno sestal kolegij predsednika DZ-ja.

Po odmoru je Gantar ugotovil, da je poslanska skupina SDS-a spremembo dopolnila vložila skladno s poslovnikom in ga kljub Potrčevim ugotovitvam dal na glasovanje. Večina poslancev je dopolnilo zavrnila.

Kot je napovedal minister za pravosodje Aleš Zalar, naj bi v prihodnje kazensko odgovornost mladoletnih določal posebe zakonik za mladoletne, ki so ga na pravosodnem ministrstvu že začeli pripravljati.

E. S.