Kot je dejal predsednik odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, Vinko Gorenak, je vrhovno sodišče s tem mnenjem potrdilo mnenji zakonodajnopravnih služb vlade in DZ-ja. Opomnil je, da pravne praznine ni v Šturmovem zakoniku, pač pa to pravno praznino vanj vnaša Zalarjeva novela.

Gorenak je zato ministra za pravosodje pozval, naj razmisli o svojem odstopu in dodal še: "Smo v nenavadni situaciji, v kolikor bi bila prihodnji teden v DZ sprejeta Zalarjeva novela kazenskega zakonika, ki ima samo en člen in ki je bila sprejeta na ilegalni seji odbora za pravosodje."

Kot je znano, je Vinko Gorenak 15. aprila prekinil sejo odbora za pravosodje, na kateri so začeli obravnavati predlagano novelo kazenskega zakonika, dokler odbor ne dobi mnenja vrhovnega sodišča o veljavnosti kazenskega zakonika za mladoletne. Nadaljevanje seje je sklical za preteklo sredo, a ker odbor do tedaj še ni dobil mnenja vrhovnega sodišča, je Gorenak sejo vnovič prekinil.

S prekinitvijo seje se ni strinjalo deset članov odbora, ki so pod vodstvom podpredsednika odbora Antona Colariča (SD) nadaljevali sejo in na njej podprli novelo kazenskega zakonika. V razpravi pred glasovanjem je minister za pravosodje Aleš Zalar povedal, da se je vlada odločila za novelo zato, ker prihaja do različne oz. diametralno nasprotne sodne prakse v zvezi z vprašanjem, ali veljavni kazenski zakonik omogoča kazenske postopke proti mladoletnim storilcem kaznivih dejanj.

Gorenak je novo sejo odbora sklical za torek.

"Mnenje izhaja iz ustavnega načela pravne države"
Vrhovno sodišče je sicer, kot omenjeno, podalo načelno mnenje, da kazenski zakonik velja tudi za mladoletne. Kot so poudarili na sodišču, mnenje izhaja iz ustavnega načela pravne države, ki terja, da so pomembna družbena področja urejena z zakonom, in zahteva, da so ti zakoni jasni in določni.

"Načelo splošne zakonitosti za razlago veljavnosti zakona narekuje uporabo vseh uveljavljenih splošnih metod za razlago prava. To tudi pomeni, da posameznih določb zakona ni mogoče razlagati izolirano, pač pa v njihovi medsebojni povezavi," so sporočili z vrhovnega sodišča.

Vrhovno sodišče še ugotavlja, da veljavnosti zakona ni mogoče ugotavljati z razlago pomena ene besede v enem členu, ampak je določbe, ki urejajo veljavnost zakona, treba interpretirati s povezano uporabo metod razlage, kot so jezikovna, logična, sistematična in primerjalna (statične metode) ter zgodovinska, objektivna, subjektivna, teleološka in racionalna (dinamične) metoda.

Uporaba argumentov takšnih razlag privede do jasnega rezultata, da za mladoletnike velja KZ-1 in posebne določbe starega zakona, na katere se ta sklicuje, še piše v sporočilu za javnost.

Vlada novele na bo umaknila iz postopka
Na podano mnenje vrhovnega sodišča so se odzvali tudi na ministrstvu za pravosodje - sporočili so, da vlada novele kazenskega zakonika ne bo umaknila iz parlamentarne procedure. Po mnenju vlade je namreč primerno, da se besedilo zakonika izboljša v tolikšni meri, da dvoma glede njegove uporabe ne bo več treba odpravljati z različnimi metodami interpretacije.

Na ministrstvu še pojasnjujejo, da načelno pravno mnenje vrhovnega sodišča v skladu z zakonom o sodiščih zavezuje samo senate tega sodišča, ne pa tudi nižjih sodišč. "Ker torej ne gre za avtoritativno razlago zakona in ker vprašanje ustavnosti osebne veljavnosti kazenskega zakonika obravnava ustavno sodišče, je po mnenju vlade primerno, da se besedilo tega zakonika izboljša v tolikšni meri, da dvoma glede njegove uporabe ne bo več treba odpravljati z različnimi metodami interpretacije," so zapisali v sporočilu za javnost.

T. K.