. Gorenak (SDS) seje ne namerava sklicati.

Matični odbor namreč še ni pripravil poročila, zato bi moral predsednik odbora sejo odbora sklicati do konca rednega zasedanja DZ-ja, torej do petka. Vendar pa Vinko Gorenak, ki je sejo odbora prekinil, dokler ta ne dobi mnenja sodišča o veljavnosti kazenskega zakonika za mladoletnike, tega ne namerava storiti.

Gantar ogorčen nad Gorenakovo potezo
Gorenak je sejo sklical 6. maja, ko bo plenarna seja DZ-ja že končana, njegovo ravnanje pa so obsodili v koalicijskih poslanskih skupinah. Kot "popolno samovoljno" je njegovo odločitev označil predsednik DZ-ja Pavel Gantar in opozoril, da "krši celo vrsto poslovniških določb".

Gantar je dejal, da je Gorenakova odločitev precendenčna in da lahko ogrozi z ustavo določeno zakonodajno funkcijo DZ-ja, zato bo Gantar po posvetovanju z ustavnopravnimi strokovnjaki in s komisijo za poslovnik, poiskal ustrezno rešitev. Gantar je še dejal, da se v zgodovini modernega parlamentarizma še ni zgodilo, da bi predsednik delovnega telesa, ker se ne strinja z vsebino zakona, preprečil njegovo obravnavo na plenarni seji.

Če Gorenak seje ne bo sklical, bo redna seja DZ-ja prekinjena. Nadaljevali jo bodo, ko bo pripravljeno poročilo odbora, je dejal Gantar.

Kdo naj dobi draginski dodatek?
Poslanci so po razpravi o enkratnem pokojninskem dodatku sklenili, da ta ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Proti je tako glasovalo 43, za pa 27 poslancev. Zakon so predlagali v SDS-u, podprli pa sta ga tudi drugi dve opozicijski stranki, SLS in SNS. Koalicijski SD, LDS, Zares in DeSUS pa menijo, da delne rešitve niso dovolj in da so potrebne sistemske.

Po predlogu naj bi upokojencem, katerih pokojnina znaša 500 evrov ali manj, izplačali enkratni pokojninski dodatek, ki bi znašal 150, 200 ali 300 evrov (odvisno od višine pokojnine).

Vlada zakona ni podprla, ker se nanaša le na upokojence, ne pa tudi na druge ogrožene skupine prebivalstva. Po napovedih ministra Ivana Svetlika tako vlada v okviru protikriznih ukrepov pripravlja enkratno solidarnostno pomoč za socialno ogrožene skupine prebivalstva. Interventni zakon naj bi začel veljati jeseni.

Tako je v razpravi v državnem zboru Andreja Črnak Meglič v imenu poslanske skupine SD-ja dejala, da je treba sprejeti ukrepe za vse ogrožene skupine prebivalstva. Podobne argumente je posredovala tudi Cveta Zalokar Oražem iz Zaresa. Tudi Ljubo Germič (LDS) je poudaril, da se je v krizi močno poslabšal položaj tudi drugih skupin prebivalstva, ki tako ne morejo dobiti sredstev za preživetje, in se ob tem vprašal, ali bi še vedno uresničevali načelo socialne države, če bi se usmerjali le na dohodkovni položaj, ne pa premoženjski.

Da gre pri predlogu le za kupovanje volivcev, je bil prepričan Franc Žnidaršič, DeSUS.

Drugače menijo v SDS-u. Poslanec Robert Hrovat je dejal, da ga je treba sprejeti, ker je nujen, hkrati pa bi izpolnili predvolilne obljube "z vseh strani" o izboljšanju položaja upokojencev. Predlog je podprl tudi SNS. Srečko Prijatelj meni, da je bi dodatno izboljšal gmotni položaj upokojencev z nizkimi pokojninami, izpostavil je predvsem prejemnike kmečkih pokojnin. Podporniki predloga so tudi poslanci SLS-a. .

S. Z./A. K. K.