Letošnji svetovni dan brez tobaka, ki ga zaznamujemo vsako leto 31. maja, poteka pod geslom "Otroci in mladostniki v primežu tobačne industrije". Posameznik začne največkrat kaditi kot otrok ali mladostnik, zato so ti ključna ciljna skupina za uporabo novih tobačnih in povezanih izdelkov.

Tobačna industrija izkorišča različne metode, predvsem socialna omrežja, prek katerih te izdelke promovira, je za STA povedal Tomaž Čakš z NIJZ-a. Kot pravi, novi tobačni in povezani izdelki niso vrsta pomoči pri opuščanju kajenja. "Izdelki ohranjajo zasvojenost z nikotinom in so vaba za nove, mlade uporabnike, ki nato tobačni industriji nosijo denar," je bil oster Čakš. "Nekdo, ki je zasvojen, pa ni več svoboden," je še poudaril.

Sorodna novica NIJZ: Interes prodajalcev tobačnih izdelkov ne sme zmagati nad zdravjem otrok

Možgani se razvijajo do približno 25. leta. Izpostavljenost nikotinu pa lahko med drugim vpliva na njihov razvoj. S kajenjem so povezane tudi številne druge zdravstvene težave.

Pnevmologinja Mihaela Zidarn s klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik je pojasnila, da škode, ki jo povzroči cigaretni dim, ni mogoče odpraviti. Navedla je kronično obstruktivno pljučno bolezen, značilno skoraj izključno za kadilce. "Bolniki najprej težko dihajo med hojo v hrib, potem težko dihajo v mirovanju, potem pa med oblačenjem in umivanjem. Ta stalen občutek dušenja mora biti grozljiv," je dejala.

Opozarja, da je opuščanje nikotina težka bitka. Kot navaja, je največji problem opuščanja, da možgani sporočajo kadilcu, da mu nekaj manjka. Med načini opuščanja je omenila nadomeščanje nikotina na varnejši način, recimo v obliki obliža in pršil, pomagajo lahko tudi brezplačni programi za opuščanje kajenja v centrih zdravja v zdravstvenih domovih.

Odstotek kadilcev se je znižal

Med letoma 2014 in 2021 se je odstotek odraslih kadilcev sicer znižal. Leta 2014 je bilo po podatkih evropske raziskave o zdravju in zdravstvenem varstvu v Sloveniji odraslih kadilcev 24,7 odstotka, leta 2021 pa je po podatkih NIJZ-ja kadilo 18,4 odstotka odraslih. Na NIJZ-ju so znižanje pripisali nekaterim novim zakonodajnim ukrepom na področju zmanjševanja rabe tobačnih in povezanih izdelkov, delno pa tudi epidemiji covida-19.

Sorodna novica DZ za zdravstvo soglasno podprl predlog novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov

Poslanci so nazadnje marca potrdili spremembe zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Te dni je tako začela veljati prepoved prodaje ogrevanih tobačnih izdelkov z značilno aromo, od 24. aprila naslednje leto pa bo prepovedana prodaja elektronskih cigaret z aromami, z izjemo tobačne. Konec leta 2025 ne bo več kadilnic v zaprtih javnih in delovnih prostorih.

Slovenija brez tobaka do 2040

Prejšnja vlada je v strategiji za zmanjševanje posledic rabe tobaka zapisala cilj: Slovenija brez tobaka do leta 2040. Da bi ga dosegli, pa bodo potrebni dodatni ukrepi, je poudaril Čakš. Navedel je, da bi morali cene tobačnih in povezanih izdelkov bistveno povišati, saj je finančni razlog poleg skrbi za zdravje najpomembnejši pri odločitvi za prenehanje kajenja.

Skladno z novelo zakona o trošarinah se bodo z junijem sicer zvišale trošarine za tobačne izdelke, in sicer za cigarete za približno tri odstotke, za elektronske cigarete za 1,5-krat, za tobak za segrevanje pa za dobro tretjino.