Jesenski zahvalni praznik je predkrščanskega izvora. Pastirji so včasih na ta dan pripravljali obredna slavja, s katerimi so se zahvalili za uspešno pašo in blagoslov.

Manj vina, a boljša kakovost
Letošnja vinska letina je količinsko nekoliko slabša od lanske, saj so vinarji pridelali nekje med 70 in 80 milijoni litrov vina. Kljub temu pa se proizvajalci strinjajo, da je kakovost mladega vina izvrstna, saj so npr. v Goriških brdih prav vse vrste dosegle rekordne sladkorne stopnje. Manjšo količino vina in večje sladkorne stopnje je zakrivila suša, so prepričani vinarji.

V Vinski družbi Slovenije navajajo, da so njene članice pridelale okoli 20 odstotkov manj grozdja kot lani. Podatki naj bi bili zanesljivi, ker je uporabljena metodologija merjenja enaka kot na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na Kmetijsko gozdarski zbornici. Po ocenah vinske družbe prekriva trta v Sloveniji okoli 25.000 hektarjev površin.

Koliko vina v resnici popijemo Slovenci?
Izsledki raziskave o porabi gospodinjstev, ki jo izvaja Statistični urad RS-a, pričajo, da Slovenci doma spijemo vsako leto manj vina. Leta 2001 je vsak doma v povprečju popil 24 litrov vina na leto, leta 2002 21,6 litra, leto zatem 19,9 litra, v letu 2004 pa je vsakdo popil le še 19 litrov vina letno.

Kljub vsemu pa statistični urad opozarja, da bi iz teh podatkov težko trdili, da Slovenci tudi na splošno pijemo manj vina. Podatki namreč temeljijo na anketi, poleg tega pa ne vključujejo porabe vina v gostinstvu, ampak samo doma.