Predstavnik študentov v Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov Matej Mušič je po sestanku na ministrstvu v izjavi za medije pojasnil, da je peticijo do zdaj podpisalo okoli 2600 študentov, ki prihajajo z DOBA Fakultete in tudi nekaterih drugih zasebnih visokošolskih zavodov.

Kot največjo težavo je izpostavil podaljševanje trajanja študija z uvedbo časovno prilagojenega študija, ki naj bi nadomestil izredni študij. Trajanje naj bi se po njegovih navedbah iz enega leta podaljšalo na dve, kar pomeni, da bi študenti dodiplomski študij opravljali šest let. "Če je nekdo sposoben študij opraviti bolj hitro, o tem odloča profesor na izpitu, ne pa zakon, ki pravi, toliko si obremenjen, da ne moreš študirati hitro," je dejal Mušič.

Na ministrstvu so medtem po sestanku v pisni izjavi pojasnili, da želijo z uvedbo časovno prilagojenega študija preseči dosedanje razumevanje, da imajo izredni študenti v primerjavi z rednimi na istem akreditiranem študijskem programu manj ur predavanj, vaj in drugih obveznosti, na koncu pa oboji pridobijo isto stopnjo izobrazbe.

Zatrjujejo, da se za študente, ki že izredno študirajo, ne spremeni nič

Dodali so, da se bo nov časovno prilagojen študij izvajal v polnem akreditiranem obsegu, pri čemer bo študij enega letnika trajal do dve leti. Namenjen bo študentom, ki so zaposleni oz. študij ni njihova primarna dejavnost. Zatrjujejo, da se za študente, ki že izredno študirajo, ne spremeni nič. Študij bodo torej lahko zaključili po sedanjem sistemu. Poudarili so, da je predlog novega zakona nastal v širokem soglasju, trenutno pa je še v medresorskem usklajevanju.

Sorodna novica Minister Papič: Z novim zakonom bo za visoko šolstvo namenjenih 2,5-krat več denarja kot zdaj

Študentje DOBA Fakultete v peticiji zahtevajo ohranitev izrednega študija, ohranitev statusa in pravic izrednih študentov in enakopraven položaj izrednih študentov na javnih in zasebnih visokošolskih ustanovah z dodeljevanjem subvencij ali voucherjev. Predlog zakona namreč predvideva brezplačen časovno prilagojen študij za študente javnih fakultet oz. zasebnih fakultet s koncesijo.

Zahtevajo tudi možnosti časovne in organizacijske prilagoditve izvedbe izrednega študija na visokošolskem zavodu brez obveznega podaljševanja študija, ukinitev samoumevnega financiranja izrednega študija na javnih univerzah, dialog med odločevalci in študentskimi predstavniki in upoštevanje socialnih posledic sprememb zakonodaje, ki vplivajo na študente in širšo skupnost.

ŠOS peticijo študentov DOBA podpira

V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) pa so pojasnili, da peticijo študentov DOBA Fakultete podpirajo v delu, ki se nanaša na pravice študentov, so pa skupaj z drugimi v delovni skupini za pripravo novega predloga zakona podprli idejo o preoblikovanju izrednega študija v časovno prilagojen študij.

Poudarjajo namreč, da je izredni študij v preteklih letih študentom nudil nižje obremenitve, kot so jih imeli študenti na rednem študiju, in ni zagotovil doseganja enakih učnih izidov, kar po mnenju ŠOS-a in delovne skupine ni bil namen izrednega študija.

"Na ŠOS-u smo sodelovali v delovni skupini za pripravo novega predloga zakona, kjer smo pri predlogu o uvedbi časovno prilagojenega študija poudarili, da se jim ukinjajo pravice in ugodnosti iz naslova statusa študenta in predlagali, da se študentom na tej novi obliki študija zagotovijo pravice in ugodnosti v enakem obsegu, kot jih imajo redni študenti," so zapisali. Dodali so, da se jim zdi nujno potrebno, da imajo študenti na časovno prilagojenem študiju pravice in so enakovredni kolegom na rednem študiju.

Rektorska konferenca je razpravljala o kazalnikih za spremljanje uresničevanja resolucije

Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030 je sicer ključni strateški dokument za razvoj visokega šolstva. Za glavno usmeritev si postavlja zeleni in ustvarjalni razvoj visokošolske dejavnosti, temelječ na odličnosti in odprtosti za blaginjo širše družbe. Opredeljuje pet prednostnih področij: družbeni razvoj in visokošolski sistem, zakonodajo in financiranje, kakovost, internacionalizacijo in digitalizacijo. V namen njene operacionalizacije je bil sprejet akcijski načrt uresničevanja, ki opredeljuje 31 aktivnosti za uresničevanje strateških ciljev in ukrepov.

Na ministrstvu so opredelili 16 ključnih kazalnikov uspešnosti. Opredelili so jih na podlagi gradiv, ki jih objavlja Evropska zveza univerz in sodijo k prikazu kakovosti visokega šolstva.

Člani rektorske konference, ki ji predseduje rektorica primorske univerze Klavdija Kutnar, so se seznanili tudi z informacijo o nekaterih predlaganih spremembah besedila v osnutku novega zakona o visokem šolstvu, ki so jih podali deležniki v javni razpravi. Sprejeli so sklep, da resorno ministrstvo zaprosijo za besedilo predloga zakona.

Direktor urada vlade za informacijsko varnost Uroš Svete je članom predstavil osnutek zakona o informacijski varnosti.

Sejo so zaključili z odločitvijo, da rektorska konferenca v koordinaciji ljubljanske univerze 31. marca v Ljubljani organizira posvet z naslovom Diverziteta kot gonilnik družbenega napredka: Prispevek univerz k socialni vključenosti in pravičnejši družbi.