Sorodna novica Evropa zaznamuje 75. obletnico konca druge svetovne vojne

Tako kot prva se je tudi druga svetovna vojna začela v Evropi, in sicer z napadom Nemčije na Poljsko 1. septembra 1939. Končala se je, ko so zavezniške sile na čelu z ZDA, Veliko Britanijo in Francijo na eni strani osvobodile večino zahodne Evrope, Rdeča armada takratne Sovjetske zveze pa je napredovala v vzhodno Evropo in vkorakala v Berlin. Evropa je bila prizorišče zloma najprej fašistične Italije, nato še nacistične Nemčije. Hkrati je prav na evropskih tleh v letih po koncu vojne začela nastajati železna zavesa, sledilo je obdobje hladne vojne. Na Slovenskem, kjer se je druga svetovna vojna začela 6. aprila 1941, se je vojna končala s podpisom delne nemške kapitulacije v Topolšici 9. maja 1945.

Ko se danes oziramo v majske dni leta 1945, se nam kaj lahko zazdi, da je bil to radosten čas. Vsi smo vendar videli fotografije mornarjev, kako ob zmagi poljubljajo dekleta na newyorškem Times Squaru, videli smo tudi nasmejane partizane, kako korakajo po s soncem obsijanih ulicah pravkar osvobojene Ljubljane. Toda te podobe nas ne smejo preslepiti. Ko so na stari celini puške naposled utihnile, je bilo opustošenje resnično pretresljivo: v šestih letih je umrlo od 35 do 40 milijonov ljudi. Strašljiva je bila tudi škoda, ki je povsod po celini doletela stanovanjske objekte, do konca vojne pa so delovati prenehale tudi malodane vse institucije, ki jih običajno povezujemo z normalnim funkcioniranjem sodobne civilizacije – med njimi državne in krajevne oblasti, policija, potniški promet, pošta, prekinjena je bila celo oskrba z najosnovnejšimi živili.

Brezzakonje, bolezen, lakota in smrt. Kako se je Evropa znašla v takem položaju? V oddaji Intelekta so na to vprašanje skušali odgovoriti Kornelija Ajlec, predavateljica na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, Bojan Godeša, znanstveni svetnik pri Inštitutu za novejšo zgodovino, in Egon Pelikan, znanstveni svetnik pri Znanstvenoraziskovalnem središču Koper.

Več o širših vzrokih za drugo svetovno vojno, poteku, posledicah in slovenski vpetosti v mednarodne dogodke pa tudi o tem, zakaj konec druge svetovne vojne v Evropi praznujemo na dva datuma, pa si lahko ogledate v pogovoru, ki ga je Bojan Balkovec opravil s Kornelijo Ajlec in Božom Repetom.