Macron je najprej v Parizu položil venec pred spomenik generala Charlesa de Gaulla, nato pa se je napotil še do Slavoloka zmage, kjer je ob grobnico neznanega vojaka prav tako položil venec. Simbolično je tudi znova prižgal večni plamen, vojaški zbor pa je zapel francosko himno marsejezo.

Zaradi zdravstvene krize je slovesnost na vrhu Elizejskih poljan tokrat potekala brez gledalcev.

V Nemčiji je bila na čelu slovesnosti pri spomeniku vojni Neue Wache kanclerka Angela Merkel, ki je položila vence skupaj s predsednikom Frank-Walterjem Steinmeierjem.

Nemški državljani po njegovih besedah danes lahko rečejo, da je dan osvoboditve tudi dan hvaležnosti. Medtem ko so med vojno "ves svet spremenili v svoje sovražnike", 75 let pozneje niso več sami. "To je veselo sporočilo današnjega dne. Živimo v močni in uveljavljeni demokraciji v tridesetem letu združene Nemčije ter v srcu mirne in združene Evrope," je dejal.

Macron in Angela Merkel sta se pozneje tudi pogovarjala po telefonu in se strinjala, da je bolj kot kdaj koli nujno evropsko sodelovanje, so sporočili iz urada francoskega predsednika. Macron se je tako kot nemška kanclerka danes pogovarjal tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Več politikov je danes pozvalo k temu, da bi znova našli zagon iz leta 1945 v boju proti pandemiji novega koronavirusa, med drugim britanski premier Boris Johnson. "Na to obletnico smo udeleženi v novem boju proti koronavirusu, ki terja enako mero narodnega truda, kakršnega ste izkazali pred 75 leti," je zapisal v pismu vojnim veteranom.

Posebna ekipa britanskih kraljevih letalskih sil je uprizorila prelet nad Londonom in pri tem za sabo pustila sled rdečega, belega in modrega dima. Žrtev vojne so se v državi spomnili tudi z dvominutno tišino sredi dneva.

V Moskvi so nameravali ob obletnici pripraviti največjo vojaško parado do zdaj, a so jo morali zaradi pandemije preložiti.

Uradno se je druga svetovna vojna po šestih letih končala 9. maja minuto čez polnoč. V prestolnicah po Evropi so se ogromne množice podale na ulice že 8. maja 1945, da bi slavile konec vojne. Tako kot prva se je tudi druga svetovna vojna začela v Evropi, in sicer z napadom Nemčije na Poljsko 1. septembra 1939. Končala se je, ko so zavezniške sile na čelu z ZDA, Veliko Britanijo in Francijo na eni strani osvobodile večino zahodne Evrope, Rdeča armada takratne Sovjetske zveza pa je napredovala v vzhodno Evropo in vkorakala v Berlin.

Evropa je bila prizorišče zloma najprej fašistične Italije, nato še nacistične Nemčije. Hkrati je prav na evropskih tleh v letih po koncu vojne začela nastajati železna zavesa, sledilo je obdobje hladne vojne. Na Slovenskem, kjer se je druga svetovna vojna začela 6. aprila 1941, se je vojna končala s podpisom delne nemške kapitulacije v Topolšici 9. maja 1945.

Umrlo več civilistov kot vojakov

Druga svetovna vojna je zahtevala več kot 60 milijonov smrtnih žrtev. V tej vojni ljudje niso umirali samo na bojiščih, ampak tudi v koncentracijskih taboriščih in različnih pregonih. Prvič v zgodovini sodobnega vojskovanja se je zgodilo, da je v vojni umrlo več civilistov kot vojakov. Največ žrtev je vojna terjala v nekdanji Sovjetski zvezi, kjer je po uradnih ruskih podatkih umrlo 26,6 milijona ljudi.

Vojna je bila totalna, in to z več vidikov. Z geografskega, ker ni prizanesla nobeni celini, z gospodarskega, ker države še nikoli niso proizvajale toliko kot v času vojne, z ideološkega, ker so jo bojevali v imenu nasprotujočih si idealov, in z demografskega, ker so v njej neposredno sodelovali civilni prebivalci, ki so bili tarča bombardiranj, žrtve prisilnih selitev in tujih represivnih uprav, ki so jih mučile in ubijale iz političnih ali rasnih razlogov.

Z vojaškega vidika sta drugo svetovno vojno zaznamovala hitro vojskovanje, t. i. blitzkrieg, in napredek pri uporabi različnega orožja in opreme, kot so letala, tanki, podmornice, letalonosilke, rakete. Svoje mesto v vojskovanju je dobil tudi radar. Največji pečat vojskovanju v drugi svetovni vojni je dal tank.

Nemčija brezpogojno kapitulacijo podpisala 7. maja

Za prelomno velja leto 1943, ko se je na bojišču začelo nagibati vedno bolj na stran zahodnih zaveznikov. Voditelji ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze, Franklin D. Roosevelt, Winston Churchill in Josip Stalin, so na konferenci v Teheranu govorili o začetku druge fronte, ki bi razbremenila vzhodno, in o povojni ureditvi.

Februarja 1945 je sledila jaltska konferenca, na kateri so Stalin, Churchill in Roosevelt razpravljali o povojni razdelitvi Nemčije. Na potsdamski konferenci pet mesecev pozneje so Sovjetski zvezi prepustili primat nad vzhodno Evropo, govorili o povojni ureditvi Nemčije in grožnji Japonski, ki so ji zagrozili s popolnim uničenjem, če ne bo privolila v brezpogojno kapitulacijo. Sile osi so vojaško začele izgubljati leta 1944. Zavezniško izkrcanje v Normandiji 6. junija 1944 pa je pomenilo začetek konca druge svetovne vojne.

Nemčija je brezpogojno kapitulacijo najprej podpisala 7. maja, nato je naslednji dan sledil še podpis ob navzočnosti predstavnikov Rdeče armade. Japonska se je podpisu kapitulacije upirala, a je, potem ko so ZDA na Hirošimo in Nagasaki avgusta 1945 odvrgle atomski bombi, 2. septembra v to vendarle privolila, s čimer se je uradno končala druga svetovna vojna.

Po koncu vojne so zavezniki zato, da bi se izognili še kakšni svetovni vojni in da bi svet lahko brez orožja reševal svetovne težave, 24. oktobra 1945 ustanovili Organizacijo združenih narodov. Odnosi med zavezniki pa so se kmalu po vojni začeli slabšati, oblikovala sta se dva bloka in svet je po koncu druge svetovne vojne zdrsnil v obdobje hladne vojne.