Do zdravniške stavke so sicer zadržane, pravijo, da stopajo predvsem na stran pacientov.
Zbornica zdravstvene in babiške nege združuje 17.000 članov, kar jasno nakazuje, da medicinske sestre predstavljajo najštevilčnejšo skupino v zdravstvu. Predsednica Monika Ažman je dejala, da se tega pogosto ne zavedamo, sicer pa jo skrbi prihodnost, ki jo bodo uokvirjale posledice trenutnih vojaških konfliktov, je za Radio Slovenija poročala Eva Lipovšek.

"To zelo meji na etičnost, pravičnost, usmerjanje zadostnega števila medicinskih sester, da ne bi bilo bega iz manj razvitih v bolj razvite države, kar bi povzročilo opustošenje," je posvarila Ažman.

Po mnenju zbornice vlaganje v medicinske sestre presega zgolj koristi za zdravje, saj ima dolgoročne učinke tudi na gospodarsko rast. Skrajni čas je, da se te pomembne vloge zavedo tudi politični odločevalci, menijo.

Slaba kadrovska slika

Kadrovska slika je slaba, je opozorila Saša Šajn Lekše iz Zdravstvenega doma Ljubljana. Sodelavke bežijo v druge poklice in v tujino. Poudarila je tudi, da mlade poklic medicinske sestre sicer zanima, a jih odvrača to, da uživajo nizek ugled. "Verjamem, da so vrednote mlajših generacij malce drugačne, kar je krivda na nas starejših, da smo to dopustili. Zaradi tega se manj odločajo ... ko človek najde nekaj, kar je na prvi pogled lažje, prijetnejše, bo šel za tem," je povedala Šajn Lekše.

Med najbolj aktualnimi zadevami na področju sistemske ureditve zdravstva sicer odmeva zakon o kakovosti v zdravstvu, ki je v javni obravnavi. "Na tem področju smo zelo, zelo zadaj in mogoče je to tudi težava, da prihaja do nezadovoljstva pacientov. Potem se tudi ne obravnavajo njihove težave, če jih ne naslovijo na nas. Še vedno žal opažam, da smo zelo veseli, če lahko s prstom na nekoga pokažemo, najdemo krivca," je sklenila Šajn Lekše.

Sindikat: To je evropska, če ne svetovna težava

Tudi v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS) izpostavljajo problematiko pomanjkanja kadra, ki je vsaj evropska, če ne svetovna težava. Da bi pri nas ustavili trend odhajanja iz poklica, bi bilo treba zaposlenim v zdravstveni negi zagotoviti dostojno plačilo in primerne delovne pogoje. K temu bi močno prispevala sprejetje in implementacija kadrovskih standardov in normativov v zdravstveni negi, so v sindikatu zapisali v sporočilu za javnost ob mednarodnem dnevu.

Spomnili so, da kljub stavkovnemu sporazumu, ki so ga sindikati podpisali z vlado decembra 2018, ter podpisanemu dogovoru o nujnih ukrepih na področju zdravstva in socialnega varstva iz novembra 2021 do danes še niso sprejete in uveljavljene rešitve, ki bi vsaj delno pripomogle k začetku urejanja razmer v zdravstveni negi.

Za SDZNS je prioriteta tudi prenova plačnega sistema za javni sektor in v njenem okviru primerno ovrednotenje dela vseh zaposlenih v zdravstveni negi na vseh ravneh delovanja. Pri plačnih oziroma stebrnih pogajanjih si bodo prizadevali za takšne rešitve, ki bodo ustrezno zajele plačna nesorazmerja in bodo pravične za vse zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu, so zapisali.

Danes, 12. maja, se sicer končuje javna razprava o zakonu o digitalizaciji zdravstva.