Od najave kandidature decembra leta 2021 v času vlade Janeza Janše do danes je slovenska diplomacija pod streho spravila zelo zgoščeno in intenzivno diplomatsko akcijo zbiranja glasov in prepričevanja držav. V tokratno tekmo za nestalni sedež v Varnostnem svetu je Slovenija namreč vstopila dokaj pozno, za resno kampanjo je imela leto in pol. Belorusija je svojo kandidaturo najavila veliko prej, že leta 2007.

V Generalni skupščini OZN-a bodo države na tajnem glasovanju izbrale pet nestalnih članic Varnostnega sveta iz štirih regionalnih skupin: za dva sedeža Afrike se potegujeta Alžirija in Sierra Leone, kandidatka za sedež Azijsko-tihomorske skupine je Južna Koreja. Tudi v skupini Latinskoameriških in karibskih držav je kandidatka ena: Gvajana, država z manj kot 800 tisoč prebivalci. Za sedež v Vzhodnoevropski skupini pa sta kandidatki dve: Belorusija in Slovenija.

Glasovanje se bo v New Yorku začelo ob 10. uri po lokalnem času, torej ob 16. uri po našem času. Enačba je enostavna: država kandidatka za izvolitev potrebuje podporo dveh tretjin držav, ki so prisotne in glasujejo. Če bodo vse države z glasovalno pravico glasovale – Venezuela namreč zaradi zamud pri plačilih nima glasovalne pravice – to pomeni, da država potrebuje najmanj 128 glasov za izvolitev.

Sorodna novica Požgan: "Belorusija ne bo dobila zadostnega števila glasov. Vprašanje je, ali jih bo Slovenija."

Previdni optimizem

"Ta konec tedna v New York odhajamo z optimizmom, smo na dobri poti, da bomo 6. junija uspešni," je v petek pred odhodom na glasovanje novinarjem dejala zunanja ministrica Tanja Fajon, ki se je v zadnjem letu pogovarjala z več kot 150 predstavniki držav, najvišji predstavniki naše države pa so v teh mesecih diplomatske akcije nagovorili predstavnike skoraj 190 držav. Na MZZ-ju pravijo, da pogovorov ni bilo le z Rusijo, Belorusijo, Sirijo, Afganistanom, Nikaragvo in Venezuelo.

Veleposlanik Slovenije pri OZN-u Boštjan Malovrh je v pogovoru z dopisnikom RTV Slovenija Andrejem Stoparjem dejal, da se je od decembra 2021 vsaj trikrat ločeno srečal z več kot 180 veleposlaniki držav članic Združenih narodov. A dejstvo je, da lahko države za diplomatsko mizo obljubijo veliko, na glasovalnem listku pa obkrožijo nekaj povsem drugega. Ali morda dopišejo tretjo državo. Če po štirih krogih glasovanja nobena država ne dobi podpore, lahko katera koli država na glasovnico ob Sloveniji in Belorusiji dopiše svojo kandidatko iz vzhodnoevropske skupine. In dvoboj postane mnogoboj.

Dvakrat že v igri

Slovenija ima z glasovanji za nestalno članstvo v Varnostnem svetu grenko-sladke izkušnje in nikoli še ni bila v svoji skupini edina kandidatka.

Leta 1997 je bila Slovenija samostojna država le šest let in pet let članica Združenih narodov. Na glasovanju 14. oktobra 1997 je za članstvo v Varnostnem svetu dobila 140 glasov; za protikandidatko današnjo Severno Makedonijo je takrat glasovalo 30 držav.

Precej bolj grenka je izkušnja iz leta 2011; Slovenija se je za nestalni sedež v vzhodnoevropski skupini borila z Azerbajdžanom in Madžarsko. V 17. krogu dramatičnega glasovanja je s 155 glasovi podpore zmagal Azerbajdžan, Slovenija pa je po 16 krogih glasovanja umaknila kandidaturo in javno izrazila pomisleke glede poteka kampanje in glasovanja.

Med Vzhodom in Zahodom?

Očitki so, da je Slovenija predvsem prozahodna kandidatka, glas prozahodnih držav pa je bilo slišati leta 2011 in tako je tudi ob tokratni kandidaturi.

Slovenska diplomacija je sicer države prepričevala, da je Slovenija avtonomna pri svojih odločitvah. V predstavitvi kandidature je zapisala, da bo država, "če bo izvoljena, delovala kot povezovalni člen, tvorno in angažirano, odločno in aktivno."

Prav ta vidik, torej umeščanje držav članic Varnostnega sveta v zaostren boj za interese Zahoda in Vzhoda, med ZDA in EU-jem ter Rusijo in Kitajsko, je izjemno pomemben in je bil ključen pri lobiranju Slovenije, ki se je med kampanjo želela predstaviti kot glas manjših držav in držav s šibkimi glasovi v Varnostnem svetu. V tem organu, ki je bil oblikovan ob koncu druge svetovne vojne, med stalnimi članicami ni nobene države iz Afrike ali Latinske Amerike. Reforma Varnostnega sveta je sicer tema, ki je pomembna, a nadvse občutljiva. In vsekakor soglasja o reformi v prihodnjih dveh letih, ko bo mandat novih petih nestalnih članic Varnostnega sveta, ki bodo izvoljene ta teden, še ne bo.