23. novembra 1918 je poveljnik takrat novoustanovljene slovenske vojske, prve v novejši zgodovini, general Rudolf Maister ob štirih zjutraj razorožil nemško zeleno gardo, ki je pripravljala protiudarec, s katerim bi Maribor in slovensko Štajersko dokončno pripojila Nemški Avstriji.

S tem dejanjem je Maribor dejansko postal slovensko mesto, avstrijska stran pa je v pogajanjih z Maistrom priznala tudi pravico Slovencev do južne Koroške. Za svoja dejanja ni imel političnega kritja vlade v Ljubljani - nasprotno, ta se je celo obrnila proti njemu.

V vsakem primeru bi bila brez generala Maistra Slovenija danes mnogo manjša, če bi sploh obstajala. V njegov spomin od leta 2005 praznujemo dan Rudolfa Maistra, državni praznik, ki pa ni dela prost dan.

Alenka Bratušek primerja Maistrov čas s trenutnim
Oglasila se je tudi predsednica vlade Alenka Bratušek. V poslanici ob današnjem prazniku je povlekla nekatere vzporednice med dejanji Maistra in potezami svoje vlade. "Dejstvo je, da general Maister brez avtoritete ne bi uspel speljati še tako dobro načrtovane akcije," je zapisala in nadaljevala: "In tudi danes, skoraj sto let kasneje, bodo drzne poteze, pogum in odločnost ter dobra strategija ključni za izhod Slovenije iz težke situacije."
Pahor je pozval k politični enotnosti
Slavnostni govorec na osrednji proslavi v Kamniku je bil predsednik države Borut Pahor. Kot premierka Bratušek je tudi Pahor Maistrova dejanja vzel za zgled v današnjem času. V premagovanju aktualne krize je pozval k odločnemu ukrepanju in enotnosti. "Da bi danes premagali težke čase, ni potrebna vojaška sila, pač pa moč naše politične enotnosti in odločnosti," je dejal. "Se bomo borili ali se bomo vdali? Si bomo pomagali ali si bomo nagajali? Na ta vprašanja moramo odgovoriti: sodelovanje vseh za vse ni več naša zgodovinska priložnost, temveč neizogibna nujnost."
Pahor meni, da je kriza vendarle prinesla tudi nekaj pozitivnega. "Divje privatizacije, okoriščanja z gospodarsko in politično močjo, počasno, a zanesljivo umiranje sleherne odgovornosti za ravnanje z javnim dobrim in podobne žalostne zgodbe tranzicije se končujejo," je prepričan Pahor, ki je dodal, da "smo v pravem času vdahnili novo življenje ustanovam pravne države".
Končno smo se spopadli s "potrebnimi strukturnimi spremembami na gospodarskem in socialnem področju". "Vendar smo storili premalo in prepočasi," je dejal. Pahor je še pozval k novemu svežnju "celovitih ukrepov za oživitev gospodarske rasti". Pri tem pa ne smemo biti prehitro zadovoljni "s prvimi resnimi znaki oživljanja gospodarstva", saj nas bo naslednja kriza prizadela še bolj, kot nas je ta, je še dejal.
Pahor: Rešitve bodo iskali voditelji strank
Pahor je pozval k zaupanju v politike, čeprav ve, "da je politika zapravila veliko vašega zaupanja". Napovedal je skupen sestanek vseh voditeljev slovenskih parlamentarnih strank. "Skupaj bomo poskušali oblikovati dogovor o ukrepih strateške narave, ne samo za kratkoročno oživitev gospodarstva, temveč tudi za vse nujne strukturne spremembe, ki so pomembne za trajnejšo modernizacijo slovenske družbe in države."