Situacijska analiza položaja otrok in mladine v Sloveniji je pokazala, da je Slovenija kljub spremembam v zadnjem desetletju ohranila zadovoljivo kakovost življenja otrok, medtem ko to ne velja za položaj mladine. Ob vse hitrejšem staranju prebivalstva mladi postajajo odrinjena skupina iz procesov odločanja.

Mladinski svet Slovenije ob tem opozarja na pomen podpore mladinskim programom in organizacijam, ki omogočajo kakovostno preživljanje prostega časa, pridobitev neformalne izobrazbe, ki je velikokrat uporabnejša od formalne, pridobitev koristnih delovnih izkušenj in boljši osebnostni razvoj. To pa pripomore k manj apatičnosti med mladimi, zmanjša se rizično vedenje.

Slovenija nima Nacionalnega programa za mladino
Tako urad za mladino, kot mladinski svet poudarjata, da je potrebno oblikovati Nacionalni program za mladino, ki bi predstavljal podlago za izvajanje učinkovitih politik za izboljšanje kakovosti življenja mladine v Sloveniji.

V skupino mladih v Sloveniji štejemo tiste, ki so stari od 15 do 29 let. Podatki statističnega urada kažejo, da se v zadnjih dvajsetih letih število mladih počasi, vendar stalno zmanjšuje. Ob popisu 2002 jih je bilo 423.000 in predstavljajo samo še dobro petino prebivalstva. Več je fantov, skupaj jih je 11.000 več kot deklet. Po projekcijah prebivalstva se bo delež mladih že leta 2008 zmanjšal na manj kot petino.