Policija na Slovenskem je bila dolgo v domeni moških, konec 60. in v začetku 70. let prejšnjega stoletja pa so se zaradi velikega pomanjkanja policistov le začele pojavljati pobude za zaposlitev žensk v uniformirani policiji.

V prvi generaciji policistk oziroma miličnic, kot se jim je reklo v tistih časih, sta bili tudi Irena Medved in Mihaela Brezovnik, ki se tistih časov spominjata z nasmeškom. Pravita, da so jih moški kolegi sprejeli kot povsem enakopravne, bolj presenečeni pa so bili ljudje na ulici, ki so jim namenjali radovedne poglede, pogosto pa tudi opazke v slogu: "Kaj, a zdaj se bomo pa še žensk bali?!" in pa "Baba v uniformi, le kam bomo še prišli!".

Kaj počne ženska zraven miličnika?
Prvo žensko miličnico Medvedovo zabava tudi spomin na svoj prvi dan, ki ga je v uniformi preživela na terenu: "Zjutraj so se na sestanku dogovorili, da bova s sodelavcem, starejšim policistom, obiskala enega izmed znanih ljubljanskih lokalov, kjer so se zbirali takšni in drugačni. Ker pa je vodilne tako zelo zanimalo, kakšni bodo odzivi ljudi, so za nama poslali tudi sodelavko iz administracije, z eno samo nalogo - zbiranje komentarjev! Kakšnih strašnih komentarjev pa ni bilo, razen 'glej jo, glej jo, ženska - kaj pa ta počne zraven miličnika!' Verjetno marsikomu zagotovo ni bilo jasno, da je to tudi miličnica. Ne vem pa, kaj so si predstavljali sicer ..." se spominja prvih odzivov javnosti.

"Bilo je pravo tovarištvo"
Prve miličnice se z nostalgijo spominjajo tudi medsebojnih odnosov, ki so takrat vladali med ljudmi. "Bilo je pravo tovarištvo. Zelo smo si pomagali med seboj in se družili tudi v prostem času," pravijo in se spominjajo tradicionalnih novoletnih plesov na prvo januarsko soboto, na katerih so se odlično zabavali vse do jutra, "ko so šefi okrog polnoči odnesli pete", pa vsakoletnih piknikov, raznih srečanj in nogometnih tekem, predvsem pa medsebojne pomoči. "Zgodilo se je, da je moj mož poleg najinega pazil še štiri, pet otrok drugih miličnikov," opisuje Brezovnikova.

Medalja za hrabrost in skrb za tri otroke
Novoletnih plesov zdaj ni več, skupinskega varstva policijskih otrok tudi ne, čeprav bi to prišlo prav mnogim. Še posebej policistki Mireli Ćorić s policijske postaje Ljubljana Center, ki je sama prijela dva oborožena roparja in zato pred nekaj tedni dobila policijsko medaljo za hrabrost, hkrati pa je mati samohranilka - ima dva sinova, v rejništvo pa je nato vzela še tretjega, svojega nečaka. "Kot mati samohranilka je težko priti skozi mesec z eno plačo. Kakšnih posebnih finančnih dodatkov s strani policije sicer nimam, a vedno se od nekod nekaj pojavi - sindikat policistov mi je na primer priskočil na pomoč s plačilom vseh mesečnih položnic," pripoveduje Ćordićeva, ki obžaluje tudi to, da ni več organiziranega varstva otrok kot nekoč. A svoje delo vseeno ljubi.

Delo v velikem slogu
Tako kot tudi številne druge policistke, ki danes polnijo uniformirane vrste. Renata Oražem je bila več let ostrostrelka v Specialni enoti slovenske policije, Jera Valič je edina slovenska policistka na konju, Anja Petrušanec je članica Posebne policijske enote (PPE), Ana Glumac večino časa v službi preživi na kolesu, v motoristični sezoni pa skoči tudi na policijski motor. Kristina Barbo je forenzična preiskovalka kriminalistične policije, Andreja Fabjan Podobnik je vodja policijskega okoliša, Neža Miklič je policijska pogajalka ...

Hvalospev prvega moža policije
"Vaše delo zelo cenim in si ne znam predstavljati dela slovenske policije brez vas kolegic. Ponosen sem, da vodim slovensko policijo s tako dobrimi sodelavkami, kot ste ve," je sodobnim slovenskim policistkam polaskal tudi generalni direktor policije Stanislav Veniger, ki se spominja, da je bil še kadet na celjski policijski upravi, ko so tam zaposlili prve tri ženske. Priznal je, da so bile njihove ženske kolegice včasih tudi bolj učinkovite - na primer pri takih "moških" opravilih, kot je intervencija, saj so jo pogosto opravile celo brez uporabe sile, ker so jih moški ubogali.

Ženske v slovenski policiji danes
Ob letošnjem 8. marcu, dnevu žena, se slovenska policija lahko pohvali, da ima zaposlenih kar 2.041 žensk, kar predstavlja 24,26 odstotka vseh zaposlenih. Od tega jih je 1.122 na delovnih mestih pooblaščenih uradnih oseb, 919 pa na strokovno-tehničnih delovnih mestih.

Delovna mesta so razdeljena na lokalno, regionalno in državno raven, večina izmed 1.122 žensk pa naloge pooblaščenih uradnih oseb opravlja na policijskih postajah na lokalnem nivoju - ena je komandirka, 12 jih je pomočnic komandirja, 18 je vodij policijskega okoliša, 32 pa kriminalistk. 537 žensk je razporejenih na preostala delovna mesta policistov, 171 pa jih nastopa v vlogi nadzornic državne meje.

Na regionalnem nivoju, gre za policijske uprave, je zaposlenih 131 žensk, od tega največ v sektorjih kriminalistične policije, kjer jih je 87, in v operativno-komunikacijskih centrih, kjer jih dela 18.

V generalni policijski upravi (GPU) na državnem nivoju je zaposlenih 220 žensk, od tega največ v Upravi kriminalistične policije, kjer jih dela 82, v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju jih je 36, 24 na Policijski akademiji in 18 na Centru za varovanje in zaščito.

Med strokovno-tehničnimi delovnimi mesti pa največji delež predstavljajo delovna mesta administratork in poslovnih sekretark (539) in delovna mesta, povezana z vzdrževanjem materialno-tehničnih sredstev (241), 71 žensk v slovenski policiji pa je na delovnih mestih, povezanih s finančnim poslovanjem.