Danes je dan Organizacije združenih narodov. 24. oktobra 1945 je namreč začela veljati njena ustanovna listina, v kateri je zapisano, da je ustanovljena za zagotavljanje miru in varnosti v svetu. Kot je za oddajo Ob osmih na Prvem programu našega radia povedal dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik republike, ki je bil tudi prvi slovenski veleposlanik pri OZN-ju, pozneje pa še pomočnik generalnega sekretarja Kofija Anana, pa v luči novih geopolitičnih razmerij organizacija danes ne deluje v skladu s prvotnim namenom.

"Iz tistega obdobja, ko so Združene države Amerike tako rekoč popolnoma obvladovale svet, je po koncu hladne vojne začel nastajati nov svet, v katerem so nove velesile. Rusija, na primer, skuša znova vzpostaviti svojo pomembnost, Kitajska išče svoj prostor in vpliv in države se na splošno ne razvijajo tako, da bi to omogočalo mir in varnosti. Problemi so povsod po svetu in vse države so nekako odgovorne za to, Združeni narodi pa so odraz tega."

Izrael ne upošteva Združenih narodov
"Zavračanje Združenih narodov je trajna značilnost Izraela," pravi Türk, ki to državo označuje za "nehvaležnega otroka OZN-ja". Kot pravi, so sicer bila svetlejša obdobja, na primer v obdobju vlade Ehuda Baraka (1999–2001), ko so se Izraelci umaknili iz južnega Libanona in Gaze in je bil opazen tudi napredek pri zagotavljanju možnosti za demokratično preobrazbo palestinskega naroda. "Takrat je kazalo bolj obetavno, čeprav pravega zaupanja nikoli ni bilo. Izrael se zanaša bolj na svojo moč in podporo ZDA kot pa na mednarodne norme." Danes pa razmere narekuje tudi judovski verski fundamentalizem. "Zanje so Judje izvoljeno ljudstvo, ki ima pravico do tega, kar hoče, in se mu ni treba ozirati na mednarodna pravila. Takšna je politika. Med Izraelci je veliko sposobnih pravnikov, ki bodo znali poiskati argumente v korist svoje države, ampak v temelju je to zavračanje mednarodnopravne ureditve."

Ob tem je pomenljivo, da se pozivi generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa k prekinitvi spopadov na Bližnjem vzhodu zdijo občutno manj slišni kot denimo besede ameriškega predsednika Joeja Bidna. "Prvič, močne države vedno najdejo način, da se njihovo besedo bolje sliši ... Guterres pa je izrazit primer tega, kako so Združeni narodi danes nekako omejeni na humanitarne zadeve. On je zdaj na območju mejnega prehoda Rafa in moleduje za možnost humanitarne pomoči."

Kot pravi, pred 30 leti Združeni narodi sploh še niso imeli posebnega urada za humanitarno pomoč, temveč je bilo vse prepuščeno nekaterim agencijam, jedro ZN-a pa se je ukvarjalo s političnimi in nekaterimi gospodarskimi temami ter s pripravo mednarodnih pogodb. "Danes je ta humanitarna aktivnost neke vrste največja industrija Združenih narodov. Zreducirani so na humanitarno ukrepanje in zelo malo naredijo za politične rešitve različnih kriz. Vse kaže, da državam taka vloga Združenih narodov ta čas ustreza."

Slovenija v varnostnem svetu
Slovenija bo s 1.1. drugič postala nestalna članica varnostnega sveta. Türk meni, da so razmere tokrat bolj težavne kot konec 90. let, da pa bo ključnega pomena to, kako se bo Slovenija znašla pri konkretnih temah. "Slovenija se mora zavedati odgovornosti in da jo gledajo vse članice Združenih narodov. Stališča Evropske unije in Nata ne bodo zadoščala, morali bomo imeti svoje predloge, in to je seveda precejšen politični izziv. Slovenska diplomacija je lahko dobra, a gre za to, kako se vodi zunanja politika."

Na vse skupaj lahko vplivajo tudi notranjepolitični pretresi, ki smo jim priče. "Dogajanje je skrb vzbujajoče zaradi tega, ker se postavlja vprašanje, ali bo aktualna oblast v Sloveniji delovala notranje dovolj čvrsto in samozavestno na mednarodnem prizorišču, da bo lahko prepoznana kot aktiven dejavnik. O tem sem zaskrbljen, še bolj pa me skrbi, da ta vlada nekako še ni uspela vzpostaviti prepričljivosti po poplavah. To je ključni preizkus vlade in če se stvari tukaj ne bodo postavile na pravo mesto, bo vse ostalo težje."

Več v tokratni epizodi Ob osmih.