Pravnik Rok Snežič je za oddajo Tarča natančno pojasnil, kako je s pravnomočno končanim osebnim stečajem plačal le nekaj tisoč evrov od skoraj milijonskega dolga državi. Polovica je nastala zaradi obdavčitve premoženja nepojasnjenega izvora.

"Gre za inkvizicijo. Zato si ljudje z različnimi hipotekami s prodajo oziroma z denarnim tokom zavarujejo svoje premoženje in davčna ne more nič. Finančna uprava je brezzobi tiger," je povedal Rok Snežič, ki je podrobno razložil prenos premoženja v Bosno, ki ga po njegovih besedah uporabljajo vse številnejši Slovenci.

Premoženje v Bosni je varno pred državo
"Lahko odkrito povem, da tudi meni davčna uprava ni mogla narediti izvršbe, ker imam premoženje v Bosni. Tam imam podjetja, tam imajo premoženje, tam imam nepremičnine, kajti evropska izvršba sega samo do držav Evropske unije," je povedal Snežič in pojasnil, kako je mogoče podjetje z javnosti skritim lastnikom v Bosni odpreti za približno pet tisoč evrov in nato premoženje s prodajo temu podjetju skriti pred slovenskimi organi.

Skrivanje premoženja je sistemsko omogočeno
Gre za sistemsko težavo, opozarja predsednik Zbornice stečajnih upraviteljev Marko Zaman. "To je smešno, da nekdo ugotovi nezakonit izvor, nato pa nekaj let pozneje ta oseba nič nima. Torej je sistemsko omogočeno, da ta oseba premoženje odnaša ven iz države. Da prenaša premoženje na druge osebe. Da ustanavlja družbe," je prepričan Zaman, ki opozarja, da stečajni upravitelji ne morejo reševati vseh težav te države.

Prazen stečaj, polni računi v tujini
Podobnih primerov, kot je Rok Snežič, je precej, potrjuje Zaman. "Pred kratkim je nekdo po zaključenem osebnem stečaju, kjer premoženja ni bilo, v korist banke oziroma nekoga nakazal dva milijona evrov. To so stvari, ki se dogajajo. In mi tega ne moremo preprečiti," nadaljuje Zaman, ki sprašuje državo, zakaj s stečajnimi upravitelji ne deli podatkov o računih v tujini, ki jih imajo osebe v stečaju.

Premoženje moraš skrivati vse življenje
"To res lahko narediš, vendar zadeva vedno pride za vami. To ti sledi, vse življenje se moraš skrivati. Skrivati moraš premoženje," je operacije Snežica v oddaji Tarča komentiral davčni svetovalec in nekdanji direktor davčne uprave Ivan Simič. "Morda je to rešitev za njega, ne pa za stranke, ki jih imam jaz," dodaja Simič, saj želi večina še naprej poslovati in živeti v Sloveniji.

Kljub kritičnosti do Snežiča pa je prepričan, da del vzroka tiči v finančni upravi, ki po njegovih besedah izdaja prenapihnjene in nerazumne odločbe za plačilo davka od ocen osebnega premoženja. "Zneski so tudi trikrat previsoki. Potem razumem, da ljudje to počnejo. Če bi bili zneski v mejah normale, potem bi tudi zavezanci to plačali," je prepričan Simič.

Davčne preiskave bodo padle kot Kramarjev zakon
Ker je državni zbor pred dobrimi tremi leti povečal rok za iskanje premoženja nepojasnjenega izvora s pet na deset let, je finančna uprava začela preiskovati ljudi tudi za posle pred desetimi leti. Ker so to storili "za nazaj", torej za čas, ko je veljal petletni zastaralni rok, bo zadeva po mnenju Simiča padla na ustavnem sodišču. "Nekateri ljudje bodo morali plačati, potem pa bodo dobili najverjetneje nazaj. Podobno, kot je bilo s Kramarjevim zakonom," končuje Simič.