Nekdanji kandidat za direktorja Darsa in računski sodnik Martin Jakše je namreč zatrdil, da je za stanje v Trojanskem predoru kriva družba DDC, ki naj bi pripravila recepturo za uporabljeni beton, ki se je nato izkazal za neprimernega. Za MMC so iz DDC-ja (do leta 2002 je bila to Družbe za državne ceste) sporočili, da so bili pri projektu zadolženi za nadzor in v tej vlogi dali soglasje k recepturi.

Po mnenju omenjene družbe je bila receptura izdelana skladno z zahtevami v tehničnih pogojih.

Kdo bi moral poznati predpise?
Na DDC-ju zanikajo tudi očitke ministra za promet Radovana Žerjava, da bi morali SCT opozoriti na nove predpise iz leta 2004, ker pa tega niso storili, naj bi bile ceste zgrajene po tedaj že zastarelih predpisih. Kot pravijo na DDC-ju, v resnici sploh ni šlo za spremembo predpisov, temveč tehničnih specifikacij, te pa niso zavezujoče, če niso predmet pogodbe. Ker med graditvijo zadnjih dveh predorov, Podmilja in Trojan, niso razpolagali z nikakršnimi podatki, ki bi nakazovali pomanjkljive lastnosti trenja vozišč, Darsu niso posredovali predloga v zvezi s tem.