Predlog zakona o poroštvu države za obveznosti posojil, najetih za zagotavljanje likvidnosti na organiziranih trgih električne energije ter emisijskih kuponov in obveznosti iz nakupa dodatnih količin zemeljskega plina zunaj trga EU-ja, predvideva poroštva za tri energetske družbe. To so Gen energija, Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Geoplin.

Gre za podjetja, ki so ključnega pomena za zagotavljanje nemotene oskrbe končnih odjemalcev v Sloveniji, tako gospodinjskih kot poslovnih. Z obravnavanim zakonom naj bi jim zagotovili zanesljiv dostop do kratkoročnih likvidnostnih obratnih sredstev, ki jih potrebujejo za pokrivanje ekstremnih likvidnostnih obremenitev, ki se pojavljajo v aktualni energetski krizi.

Sorodna novica Kako naj vlada pomaga gospodarstvu v energetski draginji?

Po predlogu zakona bodo vsa tri podjetja v državni lasti upravičena do poroštva v vrednosti 80 odstotkov obveznosti od najetih posojil za cenovno ščitenje poslov z električno energijo in nakupa zemeljskega plina, vendar HSE do skupne vrednosti 800 milijonov evrov glavnic, Gen energija in z njo povezana družba Gen-I ter Geoplin pa do skupne vrednosti 400 milijonov evrov glavnic.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič je predlog poroštvenega zakona označil za enega od pomembnih ukrepov na poti k stabilizaciji razmer na energetskem trgu. "Gre za taktičen ukrep, ki zagotavlja, da bomo imeli zanesljivost dobav tako električne energije kot plina," je dodal. "Delamo vse za zagotovitev varnosti dobave in da bodo ljudje na toplem," je zagotovil tudi minister za infrastrukturo Bojan Kumer.

Kaj so o predlogu menili poslanci

"Če ne bo dodatnih poroštev, energetske družbe ne bodo mogle izpolnjevati svojih obveznosti, tudi če aktivirajo dodatne rezerve," se je strinjala Andreja Živic (Svoboda).

Da je zagotovitev poroštva energetskim družbam potrebna, se strinjajo tudi v opoziciji. "Ljudje se bojijo, kaj jih čaka, dražijo se hrana, storitve, proizvodi, energenti, obstajajo tudi resne grožnje, da bodo velike težave z dobavo nekaterih energentov," je dejala Suzana Lep Šimenko (SDS). Ukrepanje se ji zato zdi nujno in državna poroštva tudi ne pomenijo nekega neposrednega bremena za državni proračun. Je pa menila, da bi lahko energetske družbe, kjer so plače visoke, najprej poiskale rezerve same pri sebi.

Poslanka SDS-a je tudi vprašala, zakaj je poroštvo predvideno tudi za hčerinsko družbo Gen energije, družbo Gen-I. Kumer je pojasnil, da gre le za specifični poslovni model. V okviru drugega energetskega stebra poteka trgovanje z električno energijo pri hčerinski družbi Gen energije, torej Gen-I, medtem ko so v okviru prvega stebra združeni tako dobave kot trgovanje in določen del proizvodnje, je pojasnil.

Sorodna novica Odbor DZ-ja za infrastrukturo prikimal vladnima predlogoma energetskih zakonov

Božič je zavrnil predlog Janeza Magyarja (SDS), naj vlada razmisli o uvedbi davka na ekstra dobičke energetskih podjetij, ki aktualne visoke rasti cen energentov izkoriščajo za povečevanje lastnih dobičkov. Večina teh podjetij pri nas je v državni lasti, je dejal in dodal, da se torej vsi ti dodatni dobički prelijejo v državni proračun in bi se ta denar lahko uporabil za omilitev posledice visokih cen.

V svežnju energetske zakonodaje, ki jo bo DZ potrjeval v torek, sta poleg predloga poroštvenega zakona še predloga novele zakona o oskrbi s plini in zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. Oba obravnava odbor DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor.