A tokrat ne gre za državljansko nepokorščino, pač pa kot državljani menijo, da so zakoni sporni in škodljivi, je povedal njihov predstavnik Emerik Neumeister. Po njegovih besedah so v skupini delavcev migrantov ugotovili, da so tudi omenjeni trije zakoni, sprejeti 19. aprila, v določenih členih napisani v škodo državljanom, prav zato so vložili podpise za začetek postopkov za razpis referenduma.
Vsako referendumsko pobudo so podprli z več kot 3.400 podpisi državljanov, po razpisu roka za zbiranje 40.000 podpisov za vložitev zahteve za razpis referenduma pa se bodo tega tudi lotili, je napovedal Neumeister.

Dodal je, da kot dnevni migranti vsak dan na sebi "občutijo krivični zakon" o dohodnini, ki je bil sprejet leta 2005.

"V javnosti se pojavljajo očitki, da nasprotujemo državi in izsiljujemo. A ne izsiljujemo ničesar, pač pa se želimo obnašati državotvorno, zato opozarjamo na določbe v zakonih, ki so v škodo državljanom," je poudaril. Ob odhodu iz DZ-ja je napovedal, da bodo v četrtek v DZ vložili referendumske pobude še za tri zakone, sprejete minuli teden.

Sindikat delavcev migrantov
Civilna iniciativa Apače, ki se je pozneje preoblikovala v sindikat delavcev migrantov, na svoj položaj in na po njihovem mnenju sporno obdavčevanje opozarja že dlje časa. Marca je na vlado pritisnila z vložitvijo pobude za referendum o zakonu o mednarodni zaščiti in o medijski noveli, a je po pogovoru s premierjem Mirom Cerarjem svoje delovanje končala. Ocenila je namreč, da bo vlada zanje lahko poiskala ustrezne rešitve.

Res so se dogovorili za nadaljnje korake, a je na zadnjem sestanku državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar Erman "ubila še zadnje upanje, da bomo lahko prišli do konstruktivnega dogovora", je pojasnil Neumeister in dodal, da so bili zavrnjeni vsi predlogi delavcev migrantov.

Možnosti obročnega odplačevanja
Za srečanje, ki naj bi potekalo 4. maja, so po njegovih besedah dovolili le pogovor o možnosti obročnega odplačevanja, ki pa za delavce migrante nič ne pomeni. Ni namreč težava v tem, na koliko mesecev bi davčna uprava razporedila možnost doplačila dohodnine. Delavci migranti po besedah Neumeisterja dokazujejo, da gre v njihovem primeru za dvojno obdavčitev, zakon je zanje nesprejemljiv. Prepričani so, da jim država odmerja dohodnino na podlagi neverodostojnih dokumentov.

Cerar presenečen
Premier Miro Cerar je priznal, da je nad novimi referendumskimi pobudami, ki jih je vložil sindikat delavcev migrantov, presenečen. Kot je dejal, ne razume ozadja te odločitve, saj usklajevanja z njimi še potekajo.
Presenečeni tudi na finančnem ministrstvu
Tudi na ministrstvu za finance so nad njihovo potezo presenečeni. Za to so navedli več razlogov. Predstavniki delavcev migrantov na zadnjem sestanku - kljub izraženi bojazni, da ne bodo dosegli bistvenega napredka - niso izpostavili namere, da bodo znova začeli z zbiranjem podpisov za zakonodajne referendume, so povedali na ministrstvu. Na zadnjem sestanku so se dogovorili, da bodo na Finančni upravi (Furs) imenovali kontaktno osebo, na katero se lahko obračajo vsi dnevni delavci migranti glede vseh nejasnosti v zvezi z odmero dohodnine. To osebo so že imenovali.

V javni obravnavi je že tudi sprememba pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku, ki bo obročno plačilo davka na 24 obrokov omogočila tudi tistim zavezancem, ki presegajo zdaj določen dohodkovni cenzus.

Furs je vsem delavcem migrantom, ki so vložili pritožbe na odmero dohodnine, odobril odlog plačila dohodnine, dokler organ druge stopnje ne bo odločil o pritožbi.

Glede morebitnih sistemskih sprememb za prihodnjo ureditev so na sestanku povedali, da zaradi odločbe ustavnega sodišča o vnovični uvedbi posebne davčne olajšave ne razmišljajo.

So pa pripravljeni preučiti predlog glede povišanja priznanega zneska, ki se odšteje od davčne osnove za namen prehrane med delom. Ti zavezanci sicer že danes uživajo posebno ureditev glede uveljavljanja stroškov prevoza, so pojasnili na ministrstvu.

Sprememba instituta samoprijave
Povedali so še, da pripravljajo na finančnem ministrstvu sistemsko spremembo sistema samoprijave. Gre za spremembo, ki bo veljala za vse zavezance, ne le za delavce dnevne migrante. Ta vprašanja naj bi predvidoma obravnavali na tretjem sestanku, za katerega so se dogovorili, a datum še ni določen.

Glede izvajanja instituta samoprijave bo 4. maja sicer potekal še en sestanek med predstavniki Fursa, finančnega ministrstva in davčnim svetovalcem delavcev dnevnih migrantov, da bi ugotovili, ali gre res za kakršnekoli nepravilnosti pri izvajanju. Trenutno je sodišče potrdilo dosedanji način izvajanja teh olajšav, so pa pripravljeni znova poslušati argumente, so še zapisali na ministrstvu.