Novi zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki se uporablja od 18. avgusta, za glavnega nadzornika nad tem področjem določa novoustanovljeno Finančno upravo RS (Furs). Pred tem so nadzor izvajali inšpektorji tržnega inšpektorata in inšpektorata za delo.

V finančni upravi so od ustanovitve opravili 364 postopkov nadzora nad delom in zaposlovanjem na črno, in sicer 215 zaradi dela na črno in 149 zaradi zaposlovanja na črno. 169 postopkov nadzora so opravili na podlagi prijav, v zvezi z ugotovljenimi kršitvami pa uvedli 26 prekrškovnih postopkov.

Od tega so globe izrekli v 23 postopkih - dvema delodajalcema zaradi zaposlovanja na črno v višini po 10.000 evrov, štirim delavcem, ki so delo opravljali brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi, pa v skupni višini 2000 evrov. S 300 evri so oglobili tudi tri posameznike, ker na kraju opravljanja dela niso imeli pogodb civilnega prava, s skupaj 14.000 evri pa dodatnih 14 posameznikov zaradi opravljanja dela na črno. Med kaznovanimi je osem tujih državljanov.

V treh primerih so bili podani obdolžilni predlogi, po katerih je sodišče trem posameznikom (tujim državljanom) že izreklo globo, vsakemu po 1000 evrov, dvema pa je bilo tudi odvzeto blago.

Na slabšem samo - delavci
Ko gre za delo na črno, posamezni delavci niso ustrezno zavarovani in zaščiteni, opozarjajo na Fursu. Tako niso zavarovani za primer nezgode pri delu ali poklicne bolezni in ostanejo brez nadomestila v primeru nezmožnosti za delo. So tudi brez pravice do odpravnine, letnega dopusta, regresa za letni dopust, regresa za prehrano, povrnitve potnih stroškov. Prav tako niso upravičeni do nadomestila za brezposelnost, opravljeno delo pa se jim ne všteva v delovno dobo in se tudi ne bo upoštevalo za pokojnino.

Izvajalci, ki delajo ali zaposlujejo na črno, ob tem podjetnikom predstavljajo nelojalno konkurenco. Delo in zaposlovanje na črno pa imata negativne posledice tudi za državno blagajno in razdeljevanje socialnih transferjev.