Od danes tako začenja veljati večina sicer že od maja veljavnega prenovljenega zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, med drugim prenos pristojnosti nadzora nad tem področjem na Finančno upravo RS (Furs).

Novi zakon prinaša več novosti. Ena osrednjih je prenos nadzora - nad delom na črno posameznikov, t. i. šušmarjev, in zaposlovanja na črno - s tržnega inšpektorata in inšpektorata za delo na Furs. Inšpektorat za delo bo sicer lahko, če bo pri izvajanju svojih drugih pristojnosti naletel na sum zaposlovanja na črno, še vedno izdal prepovedno odločbo.

Zakon predvideva tudi, da mora imeti delavec v primerih, ko delo pri delodajalcu opravlja na podlagi pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega oz. občasnega dela, izvod pogodbe ves čas na kraju opravljanja dela - do zdaj so se namreč pogodbe pogosto pisale šele po nadzoru, kar je onemogočalo sankcioniranje.

Kazni bodo precej višje
Med pomembnimi novostmi so tudi v povprečju za 25 odstotkov višje globe. Najbolj se zaostrujejo za šušmarje, to je fizične osebe, ki niso registrirane in delo opravljajo povsem brez dovoljenj.

Do zdaj so znašale med 208,64 in 1.877,81 evra, po novem pa bodo med 1.000 in 7.000 evrov, ob hujših kršitvah pa je predviden tudi odvzem premoženjske koristi. Za prekršek, storjen iz koristoljubnosti, ali ob pridobljeni protipravni premoženjski koristi, višji od 5.000 evrov, pa je zagrožena globa trikrat višja od predpisane.

Postopek prijave kratkotrajnega dela je poenostavljen in ga je mogoče izvesti zgolj prek prijave za zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Med izjeme pri delu na črno je medtem umeščena še dodatna brezplačna pomoč pri delu na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah. Med izjemami ostajata tudi medsosedska in sorodstvena pomoč.

Ena izmed osrednjih novosti, ki je povzročila tudi največ polemik, to je sistem vrednotnic za plačevanje prispevkov za osebno dopolnilno delo, kot je pomoč na domu, pa bo zaživela šele 1. januarja prihodnje leto.

Poostreno nad inštrukcije, gradbeništvo, gostinstvo ...
Na Fursu pravijo, da bodo večjo učinkovitost zagotavljali z navzočnostjo na terenu, ozaveščanjem zavezancev in širše javnosti o posledicah zaposlovanja in dela na črno, informiranjem o nujnosti uzakonitve dejavnosti in strožjimi sankcijami za kršilce. Pričakujejo tudi, da jim bodo informacije na elektronski naslov prijave.fu@gov.si pošiljali tudi državljani in strokovna združenja, obljubljajo pa, da bodo prijave preverjali sproti.

Pravijo, da bodo zaradi morebitnih kršitev spremljali tudi nedovoljene oglase, na področju dela na črno pa se bodo osredotočili na "dejavnosti in vrste del, kjer je ob upoštevanju sezonskega značaja opravljanja dejavnosti možnost kršitev dela na črno večja".

Po njihovih besedah gre predvsem za inštrukcije, varstvo otrok, osebne trenerje, pomoč na domu, čiščenje, kozmetične storitve, prodajo cvetja in sveč, prodajo na sejmih, turistične vodnike, na področju zaposlovanja na črno pa so take dejavnosti gradbeništvo, gostinstvo, fitnes, organizirana športna vadba ...

Obrtnike jezijo nizke kazni za šušmarje
Novi zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno prinaša določene izboljšave, a to ni dovolj, da bi se bistveno zmanjšal obseg sive ekonomije - pomembno bo, kako se bo zakon izvajal v praksi, da ne bo le mrtva črka na papirju, pa poudarjajo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Pri izboljšavah, ki jih prinaša novi zakon, izpostavljajo višje kazni za šušmarje in okrepitev nadzora, a z vsemi rešitvami niso zadovoljni. "Šušmarji, ki nimajo popolnoma nič registrirano, imajo še vedno bistveno nižje kazni, kar pa ni prav," je poudaril predsednik OZS-ja Branko Meh. Kljub dvigu najnižje kazni z 208 evrov na 1.000 evrov (razpon je do 7.000 evrov) so namreč še vedno v boljšem položaju kot zakoniti podjetniki, za katere velja minimalna globa 2.000 evrov, razpon pa je do 26.000 evrov, opozarjajo.

Uvedli bi tudi kazni za naročnike dela na črno
Podobno je pri zaposlovanju na črno, pri kaznih pa tudi ni razlike med manjšimi in večjimi delodajalci - enak razpon globe je predviden tako za tistega, ki zaposluje enega, kot tudi za podjetje s 1.000 zaposlenimi, izpostavljajo v zbornici.

V OZS-ju tako med drugim predlagajo, da se kazen za posameznika - šušmarja - izenači s subjekti, ki so registrirani za opravljanje pridobitnih dejavnosti, saj je pridobljena materialna korist enaka v obeh primerih. "Prav tako naj bodo izenačene kazni za izvajalca in naročnika dela na črno," so zapisali v sporočilu za javnost. Še posebej ostro pa je treba sankcionirati povratnike, so prepričani.

Vrednotnice pozdravljajo
Prav tako predlagajo uvedbo posebne davčne olajšave pri dohodnini za določene namene, vendar le na podlagi verodostojnih listin - s tem bi spodbudili zbiranje računov za te namene, kar bi občutno pripomoglo k preprečevanju sive ekonomije, so prepričani.

Ob načelu "vsako delo šteje" pa v zbornici vrednotnice, ki začnejo veljati z letom 2015, označujejo za dobrodošlo spremembo tudi z vidika priznavanja pokojninske dobe in finančne participacije v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Predvsem pa so po njihovem mnenju pozitivne zaradi tega, da pride ljudem v podzavest, da z zakonitimi oblikami dela prispevajo k uspešnemu delovanju države.