Oba predloga sta z današnjim dnem v javni razpravi, potem ko so o njiju že razpravljali tudi socialni partnerji na zasedanju ekonomsko-socialnega sveta in dejali, da sta oba predloga korak v pravo smer. Vlada upa, da bosta oba predloga v državnem zboru sprejeta do konca leta.

Osnutek zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno v prvi vrsti uvaja strožji nadzor na trgu dela. Med drugim za inšpekcijski nadzor pooblašča tudi carinsko službo z njenimi mobilnimi enotami. Od zaposlovanja na črno pa vlada skuša odvrniti tudi z višjimi kaznimi.

Po predlogu se namreč precej ostreje kaznuje tudi t. i. šušmarstvo, saj se spodnja meja kazni za šušmarje, torej fizične osebe, ki niso registrirane in delo opravljajo brez vseh dovoljenj, zvišuje z 200 na 1000 evrov.

Sicer pa zakona vključujeta tudi uvedbo tripartitnega sveta, s katerim želijo pospešiti pretok informacij med inšpekcijo dela in socialnimi partnerji. Za večjo učinkovitost inšpekcije pa predloga uvajata strokovne pomočnike, ki bi inšpektorje razbremenili administrativnih nalog.

Pomembna novost je tudi sprememba statusa osebnega dopolnilnega dela, kamor med drugim sodijo občasna pomoč v gospodinjstvu, vzdrževanje zunanjih površin, občasno varstvo otrok, pomoč starejšim na domu, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti.

Vlada namerava tudi osebno dopolnilno delo urediti po načelu Vsako delo šteje. Tako bi se zanj po novem plačevalo prispevke po vavčerskem sistemu. Vavčer bo stal šest evrov na dan, s tem zneskom pa bi bili pokriti prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje izvajalca del.

Osebnega dopolnilnega dela tako ne bi bilo več treba registrirati na upravni enoti, temveč na Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Tako delodajalec kot izvajalec del pa bi morala kljub vavčerju o delu obveščati davčno upravo, kjer bi izvajalec moral tudi prijaviti svoje prihodke.