Za spopad s sivo ekonomijo se sicer zavzemajo vsi socialni partnerji, saj ta predstavlja velik delež v bruto domačem proizvodu (BDP). Po različnih ocenah se delež giblje od okoli 8 do okoli 25 odstotkov. Delodajalci želijo z omejitvijo sive ekonomije omejiti nelojalno konkurenco, sindikati pa zaščititi socialno državo.

Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter o nadzoru dela naj bi po mnenju ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak predstavljala pomemben korak naprej, ne bosta pa rešila težave sive ekonomije. Po podatkih statističnega urada namreč 91 odstotkov sive ekonomije izhaja iz davčnih utaj.

Medsosedska pomoč ostaja
Ministrica je izpostavila, da zakon o delu na črno temelji na predlogu, ki je bil pred dvema letoma zavrnjen na referendumu, a se tokrat ne dotika medsosedske pomoči, ki je povzročila referendumski padec novele.

Osnutek zakona pa prinaša dve pomembni novosti. Prva je prenos pristojnosti nadzora tudi na carinsko službo, ki ima od vstopa Hrvaške v EU 1. julija manj obveznosti in ima tudi potrebne mobilne enote za odkrivanje kršitev na terenu, druga pa vpeljava plačila prispevkov tudi za izvajalce osebnega dopolnilnega dela.

Z novim zakonom ne želimo zgolj zaostrovati sankcij, temveč ljudem dati možnost zakonitega opravljanja različnih oblik kratkotrajnega dela, je pojasnila ministrica Kopač Mrak.

Treba okrepiti učinkovitost nadzora
S spremembami na področju nadzora dela želi ministrstvo okrepiti učinkovitost nadzora. Kot pogosto poudarja ministrica, je treba ustaviti zmanjševanje števila zaposlenih v inšpekcijskih službah. Če namreč ne bo dovolj inšpektorjev, ne bo mogoče izvajati nadzora, ki je ključen za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, je še dejala.

Za to novela zakona uvaja strokovne pomočnike, ki bodo inšpektorje razbremenili administrativnih nalog, obenem pa tudi delno pomagali pri izvajanju nadzora.

Slovenija postaja pravna država
"Predvsem se bomo morali vsi ljudje zamisliti, komu plačujemo in na kakšen način, potem pa bo v državi več reda," je pozvala ministrica. Da sam zakon o delu na črno ne bo omejil sive ekonomije, meni tudi predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Milan Lukić. Sivo ekonomijo pa lahko omeji naše ravnanje, če bomo zakon vzeli resno in ne bo znova predstavljal le mrtve črke na papirju.

"Menim, da Slovenija začenja postajati pravna država, kar je zelo pomembno, in da se deležniki v tej naši družbi začenjamo zavedati, da je treba biti pošten pri svojem delu in ravnati v skladu z načeli," je dodal Lukić.

OZS: Delo na črno zakoreninjeno
Pred srečanjem ESS-ja je Ivan Jani Ulaga iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) poudaril, da je preprečevanje dela na črno in z njim nelojalne konkurence najpomembnejše za male delodajalce in segment malega gospodarstva. Ulaga je zaskrbljen, ker da sta siva ekonomija in delo na črno že močno zakoreninjena in je Slovenija pri spopadu s to težavo zelo pozna.

Osnutek zakona o delu na črno je označil za dober, v OZS-ju pa ob tem pričakujejo še spremembo dohodninske zakonodaje.

"Carina prihaja"
Tudi sindikati podpirajo boj proti sivi ekonomiji. Sekretar Sindikata carinikov Slovenije Dušan Miščević je dejal, da si cariniki že pet let prizadevajo, da bi pomagali pri preprečevanju dela na črno, osnutek zakona pa uresničuje njihova prizadevanja.

Miščević je tudi prepričan, da se bo z vstopom carinske službe na to področje zaostril nadzor. "Moje sporočilo je - carina prihaja!" je sklenil.

ZSSS za ostrejše kazni za delodajalce
Tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič meni, da je osnutek zakona o preprečevanju dela na črno dober. Kot je izpostavil, posebej pozdravljajo zaostrovanje kazenskih sankcij. A sami bi kazni zaostrili, tako da denimo delodajalci, ki bi kršili zakonodajo, ne bi mogli kandidirati za javna in evropska sredstva.