Predsedniki koalicijskih strank, vodje poslanskih skupin in ministri na čelu s premierko Alenko Bratušek bodo preučili pripravljene scenarije o mogočih drugih dajatvah ali zmanjševanju proračunskih odhodkov po padcu zakona o davku na nepremičnine. Najlažja možnost, ki se omenja, je povišanje DDV, a to bo premalo, saj ga ne morejo uvesti za celo leto, pač pa samo za nekaj več kot pol leta. Med mogočimi ukrepi so tudi krizni davek za vse, znižanje plač javnim uslužbencem ali pa varčevanje pri proračunskih odhodkih z ukrepi, kot sta popolna blokada nadomestnih zaposlitev ali pa možnost, ki jo je v izjavah medijem tudi omenila premierka - črtanje vseh investicijskih transferjev. Eden izmed adutov, ki vladi še vedno ostajajo, je tudi boj zoper sivo ekonomijo. Že lani jeseni je minister Dejan Židan napovedal, da si v okviru tega letos obeta 200 milijonov evrov. Tik pred sprejemom je zakon, ki naj bi omejil delo in zaposlovanje na črno. Največje novosti se obetajo v spremembi sistema osebnega dopolnilnega dela in v nadzoru ter višini glob.

V nadzor poleg tržne in delovne inšpekcije po novem vstopajo tudi cariniki. Ti bodo z mobilnimi enotami 24 ur na dan za petami kršiteljem. Kazni se bodo v povprečju zvišale za 25 odstotkov - najvišje bodo za "šušmarje". Zdajšnja globa 208 evrov se je prepolovila, če so jo plačali v 8 dneh, in je bila po mnenju glavne tržne inšpektorice Andrejke Grlić neučinkovita: "To pomeni, da so številni, ki so se za to odločali, imeli 104 evre pripravljene kar v žepu srajce in takoj plačevali. To pa pomeni, da si človek brez osebne izkaznice in delaš. Kar pomeni, da inšpektor ne more izreči nobenih glob, tudi za mnogo hujše prekrške, saj takšna oseba nima statusa. Ni podjetnik. Gre za izjemne zlorabe, na kar že zelo dolgo opozarjamo."
Po novem bo moral biti izvod pogodbe na licu mesta opravljanja dela. Delodajalci so imeli zdaj na zalogi vedno enake izgovore. Glavna delovna inšpektorica Nataša Trček jih dobesedno našteje: "Na primer: delavec je ravnokar začel delati, tako ali tako ima 8 dni časa za zavarovanje, oziroma, saj imamo civilne pogodbe sklenjene, a jih nimamo tule, pač pa na sedežu podjetja."

Nova zakonodaja, ki bo v tem tednu pred poslanci v državnem zboru, bi lahko začela veljati na začetku maja.

Urška Valjavec, Radio Slovenija