Ustavni sodniki so ta teden razveljavili nepremičninski zakon. Ugotovili so, da ta ne določa metod vrednotenja nepremičnin, za leto 2014 pa bo tako ostalo v veljavi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Ustavni sodniki so odločbo sprejeli soglasno, štirje izmed njih so podali tudi pritrdilna ločena mnenja. Kot razloge za zavrnitev zakona so med drugim navedli, da zakonska ureditev modelov vrednotenja nepremičnin pravnega položaja davčnega zavezanca ne ureja dovolj jasno.

Zakon je zdaj v celoti razveljavljen
Zakon o davku na nepremičnine je s petkovo razglasitvijo odločitve ustavnega sodišča - ustavni sodniki so jo 21. marca sprejeli soglasno - v celoti razveljavljen. V neskladju z ustavo so namreč njegove temeljne določbe, brez katerih zakona ni mogoče izvajati. Da občine do sprejetja drugačne zakonske ureditve ne bi ostale brez dela prihodkov, je ustavno sodišče odločilo, da se v tem obdobju še naprej uporabljajo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, ki se za letos odmerita v celoletni višini, ter davek na premoženje, ki se odmeri s 1. aprilom. Roki za zavezance po teh predpisih, ki bodo do objave odločbe v uradnem listu že potekli, se iztečejo 30. aprila, roki za pristojne organe pa 30. junija.

Zakon mora opredeliti davčno osnovo
Ustavno sodišče je tudi presodilo, da je zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v delu, ki se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja nepremičnin, v neskladju z ustavo. Presojo je razširilo tudi na ta zakon, saj se je s predpisi o množičnem vrednotenju ugotavljala davčna osnova. Ustavno načelo zakonitosti določa, da mora biti davčna obveznost jasno razvidna že iz zakona, ne šele iz podzakonskih predpisov, ter da mora zakon med drugim opredeliti davčno osnovo. Ustavno sodišče je pri presoji kršenja pravice do enakosti pred zakonom ugotovilo, da niso podani razumni razlogi za različne davčne stopnje za rezidenčna in nerezidenčna stanovanja. Merilo stalnega prebivališča namreč ni v stvarni povezavi s predmetom urejanja. "Zmotno je namreč sklepanje zakonodajalca, da je stanovanjsko nepremičnino, na kateri lastnik nima prijavljenega stalnega prebivališča, že zaradi tega mogoče obravnavati kot stanovanjsko nepremičnino, ki je namenjena za tržno oddajanje v najem," je zapisalo sodišče.

Bratuškova zavrnila pozive k odstopu
Premierka Alenka Bratušek je zavrnila pozive k odstopu, ki so se nanjo iz opozicijskih vrst zgrnili po padcu zakona o davku na nepremičnine pred ustavnim sodiščem. "Če bi to, da Alenka Bratušek odstopi, rešilo problem, ne bi imela popolnoma nobenega problema tudi odstopiti. A na žalost to ne rešuje stvari," je poudarila v pogovoru za Radio Triglav. Dodala je, da je ustavno sodišče razveljavilo že kar nekaj odločitev vlad, a zaradi tega ni še nihče odstopil. Kot je poudarila, bo zdaj treba poiskati rešitve za to, da bodo javne finance "urejene tako kot v tem letu, odkar vodim vlado". Premierka je še poudarila, da je vesela in ponosna, da je Slovenija še vedno suverena država ter da so pokazali celotni Evropi, finančnim trgom in konec koncev tudi slovenski opoziciji, da je Slovenija svoje težave sposobna rešiti sama.

Koalicija enotna: vlada ne bo padla
"Lahko verjamete, da če bi vedeli, da je vprašljiv sam sistem množičnega vrednotenja nepremičnin, če bi imeli kakršen koli indic, da je to vprašanje, se nedvomno ne bi odločili, kot smo se," je še povedala. Se pa vlada po njenih besedah sploh ni ukvarjala s tem, ali sistem, ki je bil uveden leta 2006, stoji ali pade. "In danes je na žalost padel," je še dodala premierka. Da vlada zaradi tega ne bo padla, so za petkove Odmeve na Televiziji Slovenija zagotovili tudi predstavniki vseh štirih koalicijskih strank, Jani Möderndorfer (PS), Matjaž Han (SD), Karl Erjavec (DeSUS) in Katarina Hočevar (DL). Po Erjavčevih besedah bi se lahko predsedniki strank koalicije sestali v nedeljo. Minister za finance Uroš Čufer bo pripravil predloge rešitev, je dodal prvak DeSUS-a.

Resne posledice za javne finance
Odločitev ustavnega sodišča pa bo vseeno verjetno imela resne posledice za javne finance. Nepremičninski davek je bil eden ključnih javnofinančnih ukrepov v tem letu. Vlada si je od davka sprva obetala okoli 400 milijonov evrov, približno 200 milijonov evrov za proračun in 200 milijonov evrov za občine. Po nekaterih spremembah v zadnjem času je bila zadnja ocena skupnega izkupička od davka okoli 330 milijonov evrov.